Jedro

Izrek varnostnega ukrepa prepovedi vožnje motornega vozila "B" kategorije je povsem utemeljen in tudi izrečen za primerno dobo 2 let, upoštevaje pri tem zlasti močno vinjenost obdolženca in pa dejstvo, da je bil zaradi vožnje pod vplivom alkohola že večkrat kaznovan od sodnika za prekrške.

Izrek

Pritožba zagovornika obd. S. J. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženec je dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka 10.000,00 tolarjev povprečnine.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdolženega S. J. spoznalo za krivega kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa po členu 251/III in I KZ RS in mu izreklo 25.000,00 (petindvajset tisoč) tolarjev denarne kazni, plačljive v roku 2 (dveh) mesecev po pravnomočnosti sodbe. Izreklo mu je tudi varnostni ukrep prepovedi vožnje motornih vozil "B" kategorije za dobo 2 (dveh) let in mu naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka v znesku 14.750,00 SIT ter na 10.000,00 SIT odmerjeno sodno povprečnino.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožil obtoženčev zagovornik in sicer iz naslednjih razlogov po 363. členu ZPP: zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zaradi kršitve kazenskega zakona, zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločbe o kazenski sankciji, izreka varnostnega ukrepa in stroških kazenskega postopka. V pritožbi predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolžencu izreče milejšo kazen ter mu tudi ne izreče varnostnega ukrepa ozirma ga izreče za krajši čas, podrejeno pa predlaga, da sodbo prve stopnje razveljavi ter vrne zadevo v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Čeprav je zagovornik obdolženca v pritožbi navedel, da uveljavlja vse razloge po 363. členu ZKP, pa je iz vsebine pritožbe razvidno, da se pritožuje pravzaprav samo zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki se nanaša na ugotovitev sodišča o obdolženčevi krivdi ter zaradi odločbe o kazenski sankciji in izreku varnostnega ukrepa.

Ko je sodišče druge stopnje ocenjevalo razloge izpodbijane sodbe in pritožbo zagovornika je ocenilo, da ni podan nobeden od uveljavljanih pritožbenih razlogov. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje, kolikor se nanaša na odločbo o krivdi in kazni, pravilno in popolno ugotovilo. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ocenilo, da je obtoženi storil kaznivo dejanje s krivdno obliko zavestne malomarnosti in je to svojo oceno tudi utemeljilo z obrazložitvijo, da je obdolženi J. vedel, tako kot to ve vsak voznik, da mora avto voziti trezen in po desnem voznem pasu, pa je kljub temu vinjen sekal ovinek in pri tem lahkomiselno mislil, da zaradi njegovega prepovedanega ravnanja ne bo nastala prepovedana posledica.

Glede na dejstvo, da se je obdolženec nedvomno zavedal svoje alkoholiziranosti in dejstva, da so reakcije v takem stanju počasnejše, pa je kljub temu vozil po levem voznem pasu, čeprav ve, da mora avto voziti po desnem voznem pasu, pritožbeno sodišče ocenjuje, da so zaključki sodišča prve stopnje, da je obdolženec storil kaznivo dejanje z zavestno malomarnostjo pravilni. Glede na vse navedene nepravilnosti v vožnji obdolženca, ki se jih je tudi sam zavedal, je moč pritrditi oceni sodišča prve stopnje, da se je obdolženec nedvomno zavedal tudi tega, da lahko zaradi takšne njegove prepovedane vožnje nastane prepovedana posledica, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo lahko preprečil ali da ne bo nastala. Zato trditev pritožbe, da je podana obdolženčeva krivda v obliki nezavestne malomarnosti, ne vzdrži. Ob preizkusu izpodbijane sodbe v odločbi o kazenski sankciji je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je sodišče prve stopnje upoštevalo in pravilno ovrednostilo vse pomembne okoliščine. Predvsem so bile dovolj upoštevane olajševalne okoliščine, saj je sodišče prve stopnje obdolžencu izreklo 25.000,00 SIT denarne kazni, ki je po oceni pritožbenega sodišča prej nizka kot pa visoka kazen, s katero pa bo vendarle tudi po mnenju pritožbenega sodišča dosežen namen kaznovanja.

Glede izrečenega varnostnega ukrepa pritožbeno sodišče ocenjuje, da je njegova dolžina primerna. Obdolženec je vozil močno vinjen, vozil je po levem pasu in skozi naselje, kjer bi moral biti še bolj pazljiv. Glede na omenjene okoliščine, v katerih je do nesreče prišlo in težo posledic, je potrebno obdolženega opredeliti kot nevarnega voznika. Prav tako tudi ni mogoče prezreti dejstva, da je bil obdolženi J. že štirikrat kaznovan zaradi kršitve cestnoprometnih predpisov in mu je bil vedno izrečen tudi varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila "B" kategorije. Iz vsega tega je razvidno, da obdolženi že nekaj časa združuje uživanje alkoholnih pijač in vožnjo motornega vozila "B" kategorije, kar vse kaže na njegov izredno malomaren odnos napram varnosti v cestnem prometu, zato se sodišče druge stopnje strinja, da ga je potrebno kot nevarnega voznika za dobo dveh let izločiti iz prometa.

Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu po uradni dolžnosti na temelju 1. in 2. tč. 376. člena ZKP ni ugotovilo nobenih kršitev, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilih I. odstavka 98. in 101. člena ZKP. Povprečnina je odmerjena v skladu s trajanjem in zamotanostjo pritožbenega dela kazenskega postopka, ob upoštevanju obdolženčevih premoženjskih razmer.