23. 4. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 23. aprila 2002

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. BPP-32/2001, BPP-32/2002 z dne 22. 3. 2002, sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. BPP - 32/2001 z dne 21. 12. 2001, sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. BPP - 32/2002 z dne 21. 2. 2002, sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani o združitvi postopkov z dne 18. 3. 2002 ter ravnanje Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je z odločbo št. BPP-32/2001, BPP-32/2002 z dne 22. 3. 2002 zavrnilo pritožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. S sklepoma št. BPP-32/2001 z dne 21. 12. 2001 in št. BPP - 32/2002 z dne 21. 2. 2002 je pred tem pritožnika pozvalo na dopolnitev prošenj. Ker je pritožnik prošnjo le delno dopolnil, si je sodišče samo priskrbelo podatek o tem, ali je pritožnik prijavljen v evidenci brezposelnih oseb. Dne 18. 3. 2002 je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani izdalo tudi sklep o združitvi dveh pritožnikovih postopkov zoper isto toženo stranko. Zoper navedene sklepe vlaga pritožnik ustavno pritožbo.

2.Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) je ustavna pritožba praviloma dopustna šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Ustavno sodišče odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice (drugi odstavek 51. člena ZUstS).

3.Zoper izpodbijano odločbo o zavrnitvi prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči je dovoljen upravni spor, kar je navedeno tudi v njenem pravnem pouku. Ustavno sodišče je glede na novo ureditev upravnega spora sprejelo stališče, da upravnega spora ni več mogoče šteti za izredno pravno sredstvo v smislu 51. člena ZUstS. To pomeni, da na podlagi drugega odstavka 51. člena ZUstS ni več mogoče vložiti ustavne pritožbe pred izčrpanjem upravnega spora. Takšno stališče je Ustavno sodišče sprejelo in razloge zanj obrazložilo v sklepu št. Up- 261/98 z dne 13. 1. 2000 (Uradni list RS, št. 6/2000 in OdlUS IX, 126). Tega pravnega sredstva pritožnik ni izkoristil. Četudi bi namreč to pravno sredstvo vložil, je čas, ki je pretekel od izdaje izpodbijane odločbe (22. 3. 2002) do vložitve ustavne pritožbe (2. 4. 2002) v predmetni zadevi tako kratek, da ne omogoča izpolnitve procesnega pogoja izčrpanosti navedenega rednega pravnega sredstva. To pa pomeni, da procesna predpostavka za obravnavanje ustavne pritožbe zoper to odločbo ni podana.

4.Zaradi pomanjkanja procesne predpostavke izčrpanosti pravnih sredstev je bilo treba zavreči tudi ustavno pritožbo zoper sklepa, s katerima je sodišče pritožnika pozvalo na dopolnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Zoper omenjena sklepa sicer ni pritožbe, vendar pa bi razloge, ki se nanašajo na ta sklepa, pritožnik lahko uveljavljal v upravnem sporu zoper odločbo, s katero je sodišče odločilo o njegovih prošnjah za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Šele po izčrpanju tega pravnega sredstva, česar pa pritožnik ni izkazal, bi bilo mogoče šteti, da je procesna predpostavka izčrpanja pravnih sredstev po 51. členu ZUstS izpolnjena.

5.Iz vsebine ustavne pritožbe zoper sklep o združitvi postopkov izhaja, da se pritožnik pritožuje le zoper nepravilno označitev sklepa (v zgornjem desnem kotu je namesto št. 1637/2001, ki se sicer ves čas omenja v sklepu, očitno pomotoma navedena št. 1673/2001). Pritožnik zahteva odpravo tega zapisa, kar drugače povedano pomeni, da predlaga, naj se ta napaka popravi. Predlog za popravo sklepa pa bi moral pritožnik najprej vložiti pri sodišču, ki je izpodbijani sklep izdalo (328. v zvezi z 232. členom Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP). Pritožnik ni izkazal, da je izkoristil to pravno sredstvo, kar pa pomeni, da ni mogoče šteti, da je pred vložitvijo ustavne pritožbe vložil vsa pravna sredstva.

6.Pritožnikovih očitkov, ki se nanašajo na ravnanje Delovnega in socialnega sodišča oziroma s tem v zvezi zlasti na opravo poizvedbe o vpisu pritožnika v evidenco brezposelnih oseb, v postopku z ustavno pritožbo ni bilo mogoče obravnavati. V skladu s 50. členom ZUstS lahko ustavno pritožbo vloži, kdor meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Pogoj za dopustnost ustavne pritožbe je torej, da je do zatrjevane kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin prišlo z individualnim aktom (sodno ali upravno odločbo), kar pa pomeni, da je ustavna pritožba, kolikor pritožnik z njo zahteva presojo ustavnosti ravnanja sodišča, nedopustna, če pred tem niso izčrpane vse druge oblike pravnega varstva (drugi odstavek 157. člena Ustave).

7.Ker pritožnik pred vložitvijo ustavne pritožbe ni izčrpal vseh pravnih sredstev, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

8.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS ter na podlagi šeste alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata Milojka Modrijan