Jedro

V takšnem primeru, kot je obravnavani, ko predlagateljica od sodišča zahteva, da s sodno odločbo dovoli posredovanje informacij o zadevah družbe in dovolitev vpogleda v knjige in spise, ima družba položaj nasprotnega udeleženca, nima pa takšnega položaja niti posamezni družbenik in niti poslovodja.

Izrek

Pritožba predlagateljice se zavrne in se v izpodbijanem delu (2. in 3. odst. izreka) potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbi prvega nasprotnega udeleženca, družbe L.d.o.o., se ugodi, sklep se v izpodbijanem delu (1. odst. izreka) r a z v e l j a v i in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu predlagateljice v delu, ki se nanaša na prvega nasprotnega udeleženca, in ji dovolilo pregled in prepis poslovne dokumentacije družbe L.d.o.o. C., in sicer: prejetih računov; predračunov in potekov naročil; izdanih računov; izpiskov iz TRR pri odprtih bančnih računih podjetja; bilanc za leto 2004; pogodb z vsemi prilogami, ki so bile sklenjene s strankami in poslovnimi partnerji, vse v obdobjih 2004 in 2005, katera se nahaja v prostorih družbe L., ali kjerkoli drugje, kar je prvonasprotni udeleženec in vsak po njegovem pooblastilu, dolžan dovoliti, vse v 8 dneh pod izvršbo. Zavrnilo je predlog v delu, ki se nanaša na drugega nasprotnega udeleženca in odločilo, da nosi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Proti navedenemu sklepu je zoper njegov 2. in 3. odst. predlagateljica po svoji pooblaščenki vložila pritožbo in predlagala njegovo spremembo v navedenem delu tako, da višje sodišče ugodi predlogu tudi proti drugemu nasprotnemu udeležencu in odloči, da je nasprotni udeleženec dolžan povrniti stroške sodnega postopka predlagateljici, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopnega sklepa do plačila. Meni, da je sodišče prezrlo, da drugi nasprotni udeleženec ni le družbenik prve nasprotne udeleženke, temveč tudi poslovodja in v tej funkciji je dolžan izvršiti odločbo sodišča. Izvršbe pa predlagateljica proti njemu ne more vložiti brez izvršilnega naslova, ki se glasi točno na osebo poslovodje, to je na drugega nasprotnega udeleženca. Tudi iz prvega odstavka izreka sklepa, v katerem je sodišče odločilo tudi "in vsak po njegovem pooblastilu" izhaja, da je to ravno drugi nasprotni udeleženec, saj ima edinole on kot poslovodja takšno pooblastilo. V primeru, če bo predlagateljica imela izvršilni naslov le proti družbi kot pravni osebi, lahko tudi predlog za izvršbo vloži samo proti družbi kot pravni osebi, s čimer pa ne bi ničesar dosegla. Ker gre za dejanje, ki ga lahko opravi samo direktor družbe, torej za nenadomestno dejanje, se družbe kot pravne osebe z denarnimi kaznimi ne da prisiliti v izvršitev s sodno odločbo naložene obveznosti, saj družba ne razpolaga z nobenimi denarnimi sredstvi, kar je tudi rezultat samovoljnega poslovanja drugega nasprotnega udeleženca. Izvršitev sklepa je mogoče doseči samo z denarnimi kaznimi, naloženimi neposredno poslovodji družbe, kar je tudi edinole pravično, saj družba kot pravna oseba ni kriva za nezakonita dejanja njenega poslovodje in ne bi bilo pravično in zakonito, da bi se poslovodja svoje obveznosti lahko izognil s tem, da bi za svoja nezakonita ravnanja obremenil družbo. Da je tudi poslovodja družbe pasivno legitimiran v predmetnem postopku, izhaja tudi iz dikcije 446. in 447. čl. ZGD, ki oba omenjata poslovodjo kot izvršitveni organ za posredovanje informacij.

Če pa poslovodja nastopa kot izvršitveni organ, je proti njemu gotovo dopustno vložiti tudi predlog za izvršbo. To pa bo možno samo v primeru, če bo sodišče predlogu predlagateljice ugodilo v celoti, tudi proti drugemu nasprotnemu udeležencu. Ni pravilna niti odločitev v 3. odst. izreka sklepa, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, saj je nasprotna stranka dolžna povrniti tiste stroške postopka, ki jih je sama zakrivila. In nesporno je, da če bi nasprotna udeleženca ravnala zakonito, uvedba sodnega postopka ne bi bila potrebna. Ker sta ravnala nezakonito, sta odgovorna za nastanek stroškov in sta jih dolžna predlagateljici v celoti povrniti.

Proti navedenemu sklepu je vložil pritožbo tudi prvi nasprotni udeleženec, družba, po svojem pooblaščencu, iz vseh pritožbenih razlogov, in predlagal njegovo spremembo tako, da se predlog v celoti zavrne in se predlagateljici naloži plačilo stroškov nasprotnega udeleženca, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi opozarja, da je sodišče izpodbijani sklep izdalo izključno na podlagi predloga, ki ga je podala predlagateljica. Nasprotnemu udeležencu sploh ni dalo možnosti udeležbe v postopku, čeprav ZNP v 4. čl. določa, da mora dati sodišče udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev in lahko samo v primeru, če zakon tako določa, odloči, ne da bi dalo udeležencu možnost, da se izjavi. Po mnenju nasprotnega udeleženca za konkretni primer zakon ne določa, da lahko sodišče odloči brez da bi drugemu udeležencu dalo možnost, da se izjavi. S tem je prvostopenjsko sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, saj nasprotnemu udeležencu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

Nadalje prvostopenjsko sodišče sploh ni preverjalo, ali je v konkretnem primeru dejansko prišlo do neupravičene zavrnitve predlagateljičine zahteve do informacij in vpogleda v poslovno dokumentacijo, ali pa je bil morda podan upravičen razlog za zavrnitev zahteve po informaciji ali vpogledu v skladu z 2. odst. 446. čl. ZGD. Prav tako je sodišče napačno zaključilo, da pravica predlagateljice do vpogleda in informacij temelji na zakonu in je zato ni mogoče izključiti. Navedeno ne drži, saj 2. odst. 446. čl. ZGD dopušča ravno to možnost. Poleg tega pa ni sodišče z ničemer obrazložilo, zakaj zaključuje, da je s strani nasprotnega udeleženca prišlo do kršitve določb 446. čl. ZGD, zato izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih.

Nadalje ni sporno, da je nasprotni udeleženec zavrnil zahtevo predlagateljice po vpogledu v spise in listine.

Vendar pa je to storil v skladu z 2. odst. 446. čl. ZGD, saj je po njegovi oceni podana ne samo verjetnost, temveč gotovost, da bi predlagateljica z vpogledom pridobljene informacije pridobila za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe in bi s tem družbi prizadela občutno škodo. Nasprotni udeleženec razpolaga z informacijo, da je predlagateljica vse do sedaj znane poslovne informacije nasprotnega udeleženca posredovala družbi E.d.o.o. katerega edini ustanovitelj in zastopnik je D.H., pri čemer je ta oseba zgolj slamnati mož, vse posle omenjene družbe vodi predlagateljica. S strani navedenega podjetja je družba S.d.d., prejelo identično ponudbo za dobavo predpražnikov proizvajalca G. iz Nemčije, kot pa jo je navedeni družbi dal nasprotni udeleženec za izdelke proizvajalca družbe EM iz Nemčije. Edina razlika je v materialu okvirja, če bi bil ta enak, bi bila ponudba družbe E d.o.o. za malenkost nižja izključno z namenom, da se iz posla izključi nasprotnega udeleženca. Tovrstno ravnanje družbe E.d.o.o. je razvidno tudi pri drugih poslovnih partnerjih. To ravnanje je bilo predlagateljici omogočeno na podlagi njene odtujitve poslovne dokumentacije in računalnikov nasprotnega udeleženca, o čemer je bila na Policijsko postajo I. podana tudi kazenska ovadba. Zaradi odtujitve večine poslovne dokumentacije, v katero hoče sedaj vpogledati, ji nasprotni udeleženec vpogleda vanjo iz objektivnih razlogov niti ne more omogočiti. Zahteva predlagateljice pa tudi ni dovolj določna, ker ni pojasnila namena uveljavljanja pravice do informacij in vpogleda. Zakon namreč daje to pravico družbeniku zato, da mu omogoči odločanje in izvajanje njegovih konkretnih pravic v družbi. Za izdajo izpodbijanega sklepa pa tudi niso podane procesne predpostavke iz 2. odst. 446. čl. ZGD, ker predlagateljica v zvezi z zavrnitvijo njene zahteve po vpogledu v poslovno dokumentacijo ni zahtevala dokončne odločitve od družbenikov.

Pritožba predlagateljice ni utemeljena, pritožba prvega nasprotnega udeleženca pa je utemeljena.

K pritožbi predlagateljice : Po mnenju pritožbenega sodišča je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da ima v takšnem primeru, kot je obravnavani, ko predlagateljica od sodišča zahteva, da s sodno odločbo dovoli posredovanje informacij o zadevah družbe in dovolitev vpogleda v knjige in spise, družba položaj nasprotnega udeleženca, nima pa takšnega položaja niti posamezni družbenik in niti poslovodja, četudi gre pri slednjem hkrati tudi za družbenika. Oseba, ki ima v družbi funkcijo poslovodje, bo morala izvršiti odločbo sodišča, s katero je družbi kot nasprotni udeleženki naloženo, da predlagateljici omogoči pregled in popis dokumentacije. Res je, da 446. čl. in 447. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), omenjata poslovodjo kot izvršitveni organ za posredovanje in omogočanje vpogleda v dokumentacijo, vendar to ne pomeni, da je hkrati s tem podana tudi njegova pasivna legitimacija. In glede na veljavno zakonsko ureditev drugačnega zaključka ni mogoče napraviti zgolj iz razloga, ki ga ponuja pritožnica, in sicer, da gre pri posredovanju informacij in dovolitvi vpogleda za nenadomestno dejanje, ki se v izvršbi lahko od družbe uveljavi le z denarnimi kaznimi, v obravnavanem primeru pa to niti ne bi bilo učinkovito, ker potrditvah pritožnice, družba z denarnimi sredstvi sploh ne razpolaga.

V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje odločalo v nepravdnem postopku na podlagi 49. a, 49. b in 49. c čl. ZGD; 1. odst. 49. c pa izrecno določa, da se uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek (če ni v naslednjem odstavku drugače določeno). Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) v 1. odst. 35. čl. določa, da trpi vsak udeleženec svoje stroške, razen če zakon določa drugače, pravico do povračila stroškov postopka pa ima udeleženec le, kadar zakon določa, da trpi stroške eden od udeležencev ali nekateri od udeležencev (4. odst. 35. čl. ZNP). V obravnavanem primeru ZGD nima kakšne posebne določbe, zato prihaja v poštev ZNP. Argument, zaradi katerega naj bi bila upravičena do povrnitve stroškov postopka, vidi predlagateljica v nepotrebnosti obravnavanega postopka, ker če bi nasprotna udeleženca ravnala zakonito, kar pa nista, sta stroške zakrivila. Načela krivde (in načela uspeha v postopku) ZNP ni uveljavil kot pravila pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka, tako kot je to urejeno v ZPP, ampak ga pozna le izjemoma. Zato je odločitev o stroških postopka v izpodbijanem sklepu pravilna. K pritožbi prvega nasprotnega udeleženca : Kot je bilo že navedeno v okviru obravnavanja pritožbe predlagateljice, 49. c čl. ZGD določa, da se v nepravdnih zadevah po ZGD praviloma uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek. Ker ZGD ne vsebuje kakšne posebne določbe, je treba upoštevati tudi 4. čl. ZNP, po katerem mora sodišče dati udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev (1. odst.) in samo če zakon tako določa, sme sodišče odločiti, ne da bi dalo udeležencu možnost, da se izjavi (2. odst.). Za primer, kakršen je obravnavani, v ZGD ni predvideno, da bi sodišče lahko odločilo o predlogu, brez da bi dalo nasprotnemu udeležencu možnost izjave o njem, kljub temu, da so v zakonu določeni kratki roki za odločitev sodišča o vloženem predlogu (2. odst. 49. c čl. ZGD). V obravnavanem primeru pa pritožba utemeljeno opozarja, da nasprotni udeleženec ni imel možnosti, da se o predlogu izjavi, saj pred izdajo izpodbijanega sklepa predloga ni prejel. S tem je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev določb postopka iz 8. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s

37. čl. ZNP in je moralo pritožbeno sodišče že zato pritožbi prvega nasprotnega udeleženca ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti v delu, nanašajočem se na tega nasprotnega udeleženca in zadevo v tem delu vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje presojati obširne trditve nasprotnega udeleženca v smeri, da je bila zavrnitev predlagateljičine zahteve do informacije in vpogleda v poslovno dokumentacijo družbe upravičena, ker da je podana (še več kot) verjetnost, da bo predlagateljica pridobljene informacije uporabila za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe (posredovanje poslovnih informacij konkurenčni družbi); pri tem pa ne bo utemeljena trditev nasprotnega udeleženca, češ da niso bile podane procesne predpostavke za izdajo izpodbijanega sklepa, ker da predlagateljica v zvezi z zavrnitvijo njene zahteve po vpogledu v poslovno dokumentacijo s strani poslovodje, ni zahtevala dokončne odločitve (drugega) družbenika, saj gre za to, da bi bila takšna zahteva nesmiselna, ker sta predlagateljica in drugi nasprotni udeleženec, ki je hkrati družbenik in poslovodja prvega nasprotnega udeleženca, edina družbenika prvega nasprotnega udeleženca. Pritožnik, katerega izjava volje se manifestira preko poslovodje, ki je hkrati družbenik, pa niti ne trdi, da bi bil pripravljen ugoditi zahtevi predlagateljice za pregled poslovne dokumentacije družbe.