Jedro

Pogoj za uveljavitev ločitvene pravice je, da je premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, v lasti insolventnega dolžnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor upnice R. proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev (1. točka izreka). O priznanih, prerekanih in verjetno izkazanih terjatvah je odločilo tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 08. 09. 2010, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (2. točka izreka). Ocenilo je, da prijavljena ločitvena pravica upnice na parc. št. 1936/96 k.o. D. zk. vl. 3144 ni verjetno izkazana.

Upnica R. je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo, iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep oziroma končni seznam preizkušenih terjatev spremeni tako, da prizna ločitveno pravico upnice, do višine 393.423,33 EUR po sklepu Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 0865 Z 5/2010 z dne 28. 01. 2010 na parc. št. 1936/96 k.o. D., zemljiškoknjižni vložek 3144. Upravitelj na pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor upnice R. proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, ker je ugotovilo, da se le-ta ne nanaša na ugovorne razloge iz 1. odstavka 62. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Odločilo je, da prijavljena ločitvena pravica upnice na parc. št. 1936/96 k.o. D., zk. vl. 3144 ni verjetno izkazana, ker parcela, na katero zavarovanje se za svoje uveljavljane in priznane terjatve upnica sklicuje, po podatkih zemljiške knjige ni last dolžnika ampak tretje osebe.

Pritožnik trdi, da je dne 06. 01. 2010 podal predlog za zavarovanje denarne terjatve na vl. št. 3144 k.o. D. zaradi uveljavitve terjatve v višini 849.492,41 EUR, da je Okrajno sodišče v Ljubljani dne 28. 01. 2010 izdalo sklep opr. št. 0856 Z 5/2010, s katerim je dovolilo zaznambo izvršljivosti in vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini parc. št. 1936/96, vpisani v vl. št. 3144, k.o. D., nakar je Okrajno sodišče v Ljubljani na podlagi tega sklepa z dne 02. 02. 2010 izdalo sklep opr. št. Dn. 3513/2010, s katerim se je opravila vknjižba hipoteke za zavarovanje denarne terjatve glavnice v znesku 669.194,61 EUR z obrestmi in glavnice 180.897,80 EUR z obrestmi. Plomba za vknjižbo pridobitve lastninske pravice za S. M. in S. S. pa je bila vpisana v zemljiško knjigo šele dne 10. 05. 2010, torej kasneje. Trdi, da je bil v trenutku, ko je upnica predlagala zavarovanje davčnega dolga na nepremičnine stečajnega dolžnika, ta v zemljiški knjigi še naveden kot lastnik.

Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja (1. odstavek 19. člena ZFPPIPP). Pogoj za uveljavitev ločitvene pravice torej je, da je premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, v lasti insolventnega dolžnika.

Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da parc. št. 1936/96 k.o. D., zk. vl. 3144 na kateri upnica uveljavlja ločitveno pravico, po podatkih zemljiške knjige ni last dolžnika, temveč tretjih oseb. Glede na navedeno je pravilno zaključilo, da ločitvena pravica upnice ni verjetno izkazana.

Upnica pa s tem še ni izgubila zavarovanja svoje terjatve, saj ima vknjižba zastavne pravice in zaznamba izvršljivosti terjatve za posledico, da se lahko opravi izvršba na to nepremičnino tudi proti tistemu, ki jo je pridobil pozneje (245. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju), kar pritožnica v pritožbi ugotavlja že sama.

Prvostopno sodišče je torej pravilno ugotovilo, da ugovor upnice ne predstavlja nobenega od ugovornih razlogov iz 1. odstavka 62. člena ZFPPIPP in torej pravilno odločilo, ko je njen ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev zavrnilo, in tudi pravilno zaključilo, da ločitvena pravica upnice ni verjetno izkazana.

Prvostopno sodišče ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb postopka, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Očitanih bistvenih kršitev pa pritožnik ni konkretiziral. Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbo upnice zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).