Jedro

Tožničinih navedb o neprimernem stanovanju (v primeru dežja pride do poplave v stanovanju, voda priteče skozi stene, ki jih morajo zato sušiti, tudi skozi vtičnice, kar je nevarno, v času oddaje vloge sta bili v stanovanju dve družini) sodišče ne sprejema. Za dokaz o bivanju v neprimernem stanovanju se - kot že povedano zgoraj - točkuje namreč gradbeni del stanovanja (starost objekta, okna - njihova izvedba, vrata, tlaki, notranje stene (ali beljene ali tapete), fasada v smislu toplotne izolacije in vrste obdelave, inštalacije (vodovod, elektrika, ogrevanje, itd., skupne površine) in torej ne pomanjkljivosti stanovanja, ki jih želi uveljaviti tožnica.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Prvostopenjski organ je z odločbo odločil, da je tožnica na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegla 470 točk, s čimer se uvršča na 134. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za družine, za katera so prosilci, glede na dohodek gospodinjstva, zavezani plačati lastno udeležbo in varščino - lista B1 (1. točka izreka), da bodo na podlagi razpisanega števila stanovanj in njihove razdelitve po sklepu nadzornega sveta stanovanja zagotovljena vsem upravičencem, uvrščenih na prednostno listo B1 v skupini družin, ki so dosegli nad vključno 485 točk, pod pogojem, da se stanovanjske, socialne ali druge razmere, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja, ne spremenijo, vsem tistim, ki so dosegli manjše število točk, stanovanje ne bo dodeljeno (2. točka izreka) in še, da v postopku izdaje te odločbe niso nastali stroški postopka (3. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je bilo opravljeno točkovanje razmer gospodinjstva (87. člen Stanovanjskega zakona, Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Pravilnik), 19. javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem (JR)) in je tožnica dosegla 470 točk. Ker je dosegla manjše število točk od 485, lahko kandidira na prihodnjem razpisu, s tem, da ji bo v določeni višini točk upoštevana udeležba pri dosedanjih razpisih.

2.Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zavrnil. V zvezi s pritožbenimi navedbami je še dodal, da je je bilo (pri)tožničino stanovanje točkovano z 271 točkami, kar pomeni, da do dodelitve točk za kvaliteto bivanja ni upravičena, ker presega predpisan maksimum. Predloženi zapisnik ni bil sestavljen v skladu s predpisom, ki ureja to področje, zato ga ni bilo mogoče upoštevati. Tožnica je tudi podpisala zapisnik ogleda stanovanja.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

3.Tožnica se z odločitvijo ne strinja in tožbo vlaga iz vseh tožbenih razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). V tožbi v bistvenem navaja, da je vložila vso potrebno dokumentacijo, vključno s poročilom sodnega cenilca o neprimernem bivanju. Ne drži, da ni stvar konstrukcije, če stene prepuščajo vodo ob vsakem dežju. Živi v bloku v zadnjem nadstropju, kjer ob vsakem dežju pride do ''poplave'' v stanovanju. Voda teče vsepovsod, tudi po vtičnicah. Organ bi moral upoštevati 50 točk za neprimerno bivanje. Sodna izvedenka je pravilno točkovala stanovanje - manj kot 170 točk. Tožnica je predlagala, naj sodišče pribavi spise, tudi dopolnitev vloge, s katero so zahtevali izjavo A. A., ki je živela pri tožnici in partnerju. Predlagala je, da sodišče tožbi ugodi, odpravi obe odločbi in odloči tako, da je tožnica na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegla 520 točk ter se uvrsti na ustrezno mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, lista B1 in toženki naloži povrnitev njenih stroškov postopka.

4.Toženka je v odgovoru na tožbo prerekala tožbene navedbe in ponovila navedbe iz drugostopenjske odločbe. V zvezi z navedbami tožnice glede točkovanja v kategoriji 2. Kvaliteta bivanja je navedla, da je bilo treba v postopku opraviti ogled stanovanja. Stanovanje je bilo s strani komisije točkovano z 271 točkami, kar je več od 170 točk, kolikor bi največ smelo biti točkovano stanovanje, da bi štelo za neprimerno po tej kategoriji. Morebitna prisotnost vlage se upošteva pri odbitnih točkah, kot to določa Pravilnik. Vlaga je bila v stanovanju tožnice ugotovljena, vendar je to relevantno za kategorijo zdravstvenih razmer in točkovanje po postavki 7.2. Tožnica je točke po tej kategoriji prejela. Priložen zapisnik o točkovanje stanovanja tožnice ni verodostojen, saj točkovanje ni bilo izvedeno skladno s predpisom, kar potrjujejo tudi priložene fotografije. Nesporno je bilo tudi ugotovljeno, da gre za mansardno stanovanje, stanovanju pa so bile po zapisniku priznane odbitne točke za neizoliranost kletnega ali pritličnega stanovanja. V primerjavi s priloženim zapisnikom je komisija točkovala tudi kategorije, ki pred tem sploh niso bile točkovane (okna, vrata, inštalacije), čeprav že na prvi pogled izhaja, da bi morale biti, ter pravilno upoštevala pogoje za priznanje odbitnih točk. Tožnica se sklicuje še na ničnost aktov, čeprav ne navede razlogov. Predlagala je zavrnitev tožbe in stroškovnega zahtevka.

5.Tožnica je v izjavo o odpovedi glavni obravnavi v bistvenem ponovila svoje tožbene navedbe.

K I. točki izreka

6.Tožba ni utemeljena.

7.V obravnavanem primeru gre za presojo pravilnosti odločbe prvostopenjskega organa, s katero je ta odločil, da je tožnica na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegla 470 točk, s čimer se uvršča na 134. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za družine, za katera so prosilci, glede na dohodek gospodinjstva, zavezani plačati lastno udeležbo in varščino - lista B1, in da bodo na podlagi razpisanega števila stanovanj in njihove razdelitve po sklepu nadzornega sveta stanovanja zagotovljena vsem upravičencem, uvrščenih na prednostno listo B1 v skupini družin, ki so dosegli nad vključno 485 točk, pod pogojem, da se stanovanjske, socialne ali druge razmere, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja, ne spremenijo, vsem tistim, ki so dosegli manjše število točk, stanovanje ne bo dodeljeno.

8.Svojo odločitev je prvostopenjski organ utemeljil s sklicevanjem na določbe Pravilnika ter JR. Po petem odstavku 20. člena Pravilnika se za vodenje razpisnega postopka uporabljajo določila zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Enako določa tudi drugi odstavek 87. člena Stanovanjskega zakona.

9.Tožnica uveljavlja, da bi morala prejeti dodatnih 50 točk po točkovalni postavki 2.1. - Bivanje v neprimernem stanovanju, pri čemer se po tej postavki za neprimerno šteje stanovanje, točkovano z manj kot 150 točkami (stari sistem točkovanja) oziroma 170 točkami (novi sistem točkovanja). Prosilec predloži zapisnik o ugotovitvi vrednosti stanovanja oziroma zapisnik o točkovanju stanovanja.

10.Sodišče uvodoma tožnici pojasnjuje, da gre v tem primeru za razpisni postopek, v katerem morajo prosilci, ki se želijo prijaviti na javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, oddati svojo vlogo na posebnem obrazcu in k svoji vlogi priložiti ustrezna dokazila. Povedano drugače: prosilec mora v svoji vlogi, ki jo vloži na obrazcu, natančno označiti, katere kriterije za ocenjevanje svoje prijave uveljavlja na javnem razpisu in če je to potrebno oziroma predpisano, za dokazovanje le-teh priložiti ustrezna dokazila. Tako tudi določa 21. člen Pravilnika (po katerem pri proučitvi vseh okoliščin, pomembnih za uvrstitev in razvrstitev udeležencev razpisa na prednostno listo za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, najemodajalci za ocenitev stanovanjskih in socialnih razmer, v katerih živijo udeleženci razpisa in njihovi ožji družinski člani, uporabljajo obrazec iz priloge, ki je sestavni del tega pravilnika). Ob tem je treba še poudariti, da se pri obravnavi vloge upoštevajo razmere, ki so obstajale v času vloge in so navedene v vlogi (7. točka JR), s čimer se (med drugim) doseže enakopravna obravnava vseh prijaviteljev na JR.

11.V zadevi je sporno, ali bi morala toženka podeliti tožnici 50 točk po točkovalni postavki 2.1. - Bivanje v neprimernem stanovanju že na podlagi izvedeniškega poročila (in zapisnika o točkovanju stanovanja), ki ga je predložila tožnica, ali pa je bila upravičena dejansko stanje v zadevi ugotavljati tudi s komisijskim ogledom tožničinega stanovanja.

12.Sodišče pritrjuje toženki, ki izpostavlja, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (načelo materialne resnice iz 8. člena ZUP), ter da o tem, katera dejstva je šteti za dokazana, presodi uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka oziroma odločanje v upravni zadevi po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (načelo proste presoje dokazov iz 10. člena ZUP).

13.V predmetni zadevi je tožnica v izkaz bivanja v neprimernem stanovanju, skladno s 7. točko razdelka 6.4. Javnega razpisa predložila Izvedeniško poročilo o prisotnosti vlage v delu stanovanja v mansardi, s souporabo kopalnice z WC in kuhinje, v večstanovanjskem objektu ..., skupaj z zapisnikom o točkovanju stanovanja z dne 22. 9. 2021, ki ga je po naročilu tožnice izdelala sodna izvedenka gradbene stroke B. B. Navedeno poročilo predstavlja dokaz, s katerim tožnica dokazuje svoje navedbe, ne pa izvedenskega mnenja (oziroma dokaza z izvedencem) v smislu 189. in naslednjih členov ZUP, saj lahko izvedenca določi le organ oz. uradna oseba (190. člen ZUP). S strani tožnice predložen dokaz je bil upravni organ tako dolžan (kot vsak drug dokaz posebej in vse dokaze skupaj) vestno in skrbno presoditi.

14.To je toženka tudi storila, saj se je v drugostopenjski odločbi do navedenega dokaza konkretizirano opredelila in obrazložila, zakaj je po njenem mnenju predloženo poročilo neverodostojno. Toženka je namreč pojasnila, da iz zapisnika o točkovanju stanovanja (ki je del poročila) med drugim izhaja, da so bile za tožničino stanovanje priznane odbitne točke zaradi "neizoliranosti kletnega ali pritličnega stanovanja - vidna vlaga", v višini -5 točk, in sicer kljub temu, da je v zadevi nesporno (in kot to izhaja tudi iz drugih delov izvedeniškega poročila in priložene najemne pogodbe), da se tožničino sedanje stanovanje nahaja v mansardi stavbe oziroma IV. etaži večstanovanjskega objekta (in torej ni kletno ali pritlično stanovanje). Tako pripravljeno poročilo tudi po presoji sodišča ni pripravljeno skladno s Pravilnikom o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb (Pravilnik), na podlagi katerega je bilo (glede na uporabljen obrazec zapisnika, ki je priloga poročila - 2. člen Pravilnika) izvedeno točkovanje tožničinega stanovanja. Kot je še ugotovila toženka, iz zapisnika izhajajo tudi druge očitne pomanjkljivosti: ni navedenih površin posameznih prostorov, ni bila točkovana napeljava mrzle in tople vode, ne napeljava električne energije, ne ogrevanje, ne napeljava za kabelsko televizijo, ne telekomunikacijski priključek, kot tudi ne zunanje parkirišče (prvi odstavek 3. člena Pravilnika). Upravni organ je (tudi ob upoštevanju navedenega) lahko upravičeno štel, da dejansko stanje v zadevi v zvezi s stanjem tožničinega stanovanja ni popolno ugotovljeno, zaradi česar je potrebno izvajanje dodatnih dokazov, in sicer dokaza z ogledom tožničinega stanovanja.

15.In ta dokaz je organ tudi izvedel, ko je opravil komisijski ogled stanovanja. Iz Zapisnika ogleda stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer, št. 35220-2782/2021 z dne 24. 3. 2022, katerega sestavni del je tudi Zapisnik o točkovanju stanovanja z dne 24. 3. 2022, pa izhaja naslednje: da odbitne točke zaradi neizoliranosti niso bile dodeljene (iz zgoraj navedenih razlogov - op. sod.), in da skupno število točk, pripisanih gradbenemu delu stanovanja, znaša 271 točk, kar je več, kot znaša maksimum števila točk za točkovanje po postavki 2.1.

16.Tožničinih navedb o neprimernem stanovanju (v primeru dežja pride do poplave v stanovanju, voda priteče skozi stene, ki jih morajo zato sušiti, tudi skozi vtičnice, kar je nevarno, v času oddaje vloge sta bili v stanovanju dve družini) sodišče ne sprejema. Za dokaz o bivanju v neprimernem stanovanju se - kot že povedano zgoraj - točkuje namreč gradbeni del stanovanja (starost objekta, okna - njihova izvedba, vrata, tlaki, notranje stene (ali beljene ali tapete), fasada v smislu toplotne izolacije in vrste obdelave, inštalacije (vodovod, elektrika, ogrevanje, itd., skupne površine) in torej ne pomanjkljivosti stanovanja, ki jih želi uveljaviti tožnica. Točke po postavki 7.2 (kronična bolezen zgornjih dihal ali astma odraslega družinskega člana) zaradi prisotnosti konstrukcijske vlage, ki je bila v tem primeru ugotovljena s Poročilom o vlagi v stanovanju, pa je tožnica tudi prejela (60 točk), kot to izhaja iz obrazložitve prvostopenjske odločbe.

17.Iz vloge tožnice in zapisnika ogleda stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer, št. 35220-2782/2021 z dne 24. 3. 2022, pa je še razvidno, da je tožnica uveljavljala, da v stanovanju bivata dve osebi in ne dve družini, kot bi to utegnilo izhajati iz njenih navedb v tožbi. Tožnica tudi ni podala kakšnih pripomb na zapisnik ali delo komisije. Zato tudi ugovorov, ki se nanašajo na ta del postopka, sodišče ne upošteva.

18.Tožnica odločbo izpodbija še iz razlogov ničnosti. Kot je pravilno opozorila že toženka, ni konkretizirala svojih navedb v tem smeri. Ker pa sodišče pazi na ničnost po uradni dolžnosti (drugi odstavek 37. člena ZUS-1), ugotavlja še naslednje: odločba je bila izdana iz stvarne pristojnosti upravnega organa (87. člen Stanovanjskega zakona), z izvršitvijo odločbe ni bilo povzročeno dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu, odločba se ne izvršuje po zakonu, tožnica je vložila vlogo, o kateri je organ odločil z izpodbijano odločbo, odločba ni bila izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, posebnega primera izsiljevanja, pritiska, ali drugega nedovoljenega dejanja, v odločbi ni take nepravilnosti, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost. Ničnostni razlogi tako niso podani.

19.Glede na navedeno je sodišče tožbo tožnice, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, hkrati pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

20.Sodišče je odločilo brez oprave glavne obravnave, ker sta se stranki postopka strinjali, da sodišče odloči na podlagi listin in, da se glavna obravnava ne opravi (peta alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

21.Odločitev o priglašenih stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.