Jedro

Sodišče ustavi izvršbo, če nobena stranka v predpisanem roku ne predlaga druge dražbe ali neposredne prodaje. Glede na določila 4. odst. 94. čl. ZIZ je torej potrebno predlagati novo dražbo (ali neposredno prodajo) v roku tridesetih dni vselej, če prva dražba ni bila uspešna.

Glede na 302. čl. ZIZ se navedeni zakon uporablja od 15.10.1998. Določbe 300. čl. ZIZ se nanašajo na osebe, ki opravljajo izvršbo (izvršitelji) in ne na dejanja, ki jih te ali katere druge osebe opravljajo v izvršbi.

Izrek

1) Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

2) Upnik sam nosi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo, ker upnik v tridesetdnevnem roku iz 4. odst. 94. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ni predlagal nove dražbe.

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da je sodišče napačno uporabilo ZIZ, saj je bila dražba neuspešna, ker ni bilo kupca, medtem ko je mogoče izvršbo ustaviti, če na dražbi ni dosežena cena. Upnik ni seznanjen s tem, da se določbe 94. čl. ZIZ - glede na določila 300. čl. ZIZ - že uporabljajo. Upnik tudi ni podpisal ugotovitev zapisnika, saj je njegov podpis nad izvršiteljevimi ugotovitvami.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da upnik v zakonskem roku iz 4. odst. 94. čl. ZIZ ni predlagal druge dražbe, in glede na takšno ugotovitev na podlagi 1. odst. 95. čl. ZIZ pravilno ustavilo izvršbo. Zgoraj navedena razlaga 94. čl. ZIZ, kot jo podaja pritožnik, je napačna in iztrgana iz konteksta. Prvi odstavek 95. čl. ZIZ jasno določa, da sodišče ustavi izvršbo, če nobena stranka v predpisanem roku (mišljen je rok iz 4. odst. 94. čl. ZIZ) ne predlaga druge dražbe ali neposredne prodaje.

Glede na določila 4. odst. 94. čl. ZIZ je torej potrebno predlagati novo dražbo (ali neposredno prodajo) v roku tridesetih dni vselej, če prva dražba ni bila uspešna. Glede na 302. čl. ZIZ se navedeni zakon uporablja od 15.10.1998, kar upniku, ki ga zastopa kvalificirana pooblaščenka, ne more biti neznano. Določbe 300. čl. ZIZ, na katere se pritožnik sklicuje, pa se nanašajo na osebe, ki opravljajo izvršbo (izvršitelji) in ne na dejanja, ki jih te ali katere druge osebe opravljajo v izvršbi. Glede upnikovih navedb o podpisu zapisnika o dražbi pa ugotavlja, da upnik posredno priznava, da je na dražbi bil prisoten, kar izhaja tudi iz samega spornega zapisnika na red. št. 9. Upnik sploh ne zatrjuje, da ne bi vedel za izid dražbe ali da je v roku tridesetih dni predlagal novo dražbo ali drugo izvršilno sredstvo.

Glede na vse povedano sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršbe pravilna, saj so bili izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odst. 95. čl. ZIZ. Ker drugostopno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ ni ugotovilo kršitev, je pritožbo na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških temelji na 1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ. Ker upnik s svojo pritožbo ni uspel, mora sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka.