Jedro

Sicer je imelo sodišče prve stopnje v sodno izvedenskem mnenju prof. dr. B.B. in njegovi ustni izpovedi na obravnavi 9. 10. 2020 dovolj prepričljive in objektivizirane strokovno medicinske podlage za zaključek, da je bila pri tožnici do izdaje dokončne odločbe dne 7. 6. 2019 podana le zmanjšana delovna zmožnost s potrebnimi stvarnimi in časovno razbremenitvijo 4 ure dnevno. Za svoje delo kuharice v gostinskem obratu od 19. 10. 2018 dalje zagotovo več ni bila zmožna. Na podlagi izvida osebnega pregleda dne 16. 9. 2020 in pravno upoštevne listinske medicinske dokumentacije, sodni izvedenec v skladu s pravili medicinske znanosti, stroke in izkušenj logično prepričljivo ocenjuje, da je do 7. 6. 2019 bilo mogoče tožnico razvrstiti le v III. in ne v I. kategorijo invalidnosti. Kasnejše spremembe zdravstvenega stanja v zvezi z operacijama na hrbtenici in srcu za presojo zadeve niso upoštevne.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (V. in VI. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica krije sama svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo z dne 11. 11. 2020, s katero je nadomestilo sodbo iste opr. št. z dne 9. 10. 2020 (I. tč. izreka) odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 7. 6. 2019 in št. ... z dne 4. 12. 2018 (II. tč. izreka). Tožnico je razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji priznalo pravico do dela na drugem delovnem mestu, brez dolgotrajnih in pogostih statičnih ter dinamičnih obremenitev ledvene hrbtenice, dela v globokih predklonih, z občasnim ročnim premeščanjem bremen do 5 kg, z možnostjo, da se občasno usede, v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno, 20 ur tedensko, od 9. 10. 2018 dalje (III. tč. izreka). Izreklo je, da bo o pravici, odmeri in izplačevanju delnega nadomestila odločil toženec s posebno odločbo (IV. tč. izreka). Tožbeni zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je zavrnilo (V. tč. izreka). Toženca je zavezalo, da tožnici v 8 dneh povrne 545,98 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (VI. tč. izreka).

2. Sodbi z dne 9. 10. 2020 in 11. 11. 2020, po vsebini pa le slednjo v zavrnilnem delu in stroškovni izrek izpodbija tožnica iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo, tako da se zahtevku v celoti ugodi oziroma zadeva podrejeno vrne v novo sojenje.

Navaja, da je bila pri njej novembra 2017 odkrita diskus hernija, da je bila v bolniškem staležu, da je že januarja 2018 specialist predlagal delo po 4 ure dnevno, samo dopoldne, brez dvigovanja bremen, težjih od 2 kilograma. Ves čas je trpela močne bolečine v križu, te so se širile v zatilje in proti ramenom. Ker ima težave z gastritisom, protibolečinskih tablet ni mogla jemati in ponoči ni spala. Delodajalec ji ni omogočil pregleda pri medicini dela. Dne 3. 4. 2019 in 23. 5. 2019 je obiskala psihiatra. Predložila je izvide specialista nevrokirurga iz leta 2017, 2018 in 2019, ki jih izvedenec in sodišče nista ustrezno upoštevala. Nista upoštevala niti dokazov in navedb, podanih na obravnavi 12. 6. 2020. Od 9. 10. 2018 dalje ni bila zmožna za delo, kljub temu ji bolniški stalež ni bil priznan, temveč šele v sodnem postopku na podlagi mnenja izvedenca dr. A.A.. V zadevi V Ps 893/2019 je bilo ugotovljeno, da od 7. 6. 2019, ki se v tem postopku šteje za relevantnega, za delo zaradi bolezni ni bila zmožna. Od 7. 6. 2019 je v bolniškem staležu. V vmesnem času je bila na dveh nujnih operacijah, in sicer 25. 11. 2019 na operaciji hrbtenice, 21. 1. 2020 pa na operaciji srca zaradi tahikardije. Od marca do junija 2020 je bila na zdraviliškem zdravljenju. Operaciji sta pustili posledice le nekaj mesecev po izdaji drugostopenjske odločbe, pred tem pa se je bolezen razvijala že dve leti. Ker ob izdaji dokončne odločbe za delo ni bila zmožna, so bili izpolnjeni pogoji za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost prvostopenjske sodbe v izpodbijanem zavrnilnem delu. V postopku ni prišlo do kršitev iz 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Zavrnilna V. točka izreka sodbe je v povezavi s pravnomočnim ugoditvenim delom (I., II., III., in IV. tč. izreka) izdana ob popolno ugotovljenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. Bistveno pravilnih dejanskih, procesnih in materialnopravnih razlogov pritožbeno sodišče ne ponavlja, temveč na pritožbeno izvajanje poudarja le še naslednje.

5. Predmet pritožbenega postopka je zavrnilni del sodbe z dne 11. 11. 2020, s katerim je nadomeščena celotna sodba z dne 9. 10. 2020. Slednja dejansko in pravno ne obstaja več. Na pritožbo toženca zoper III. točko izreka sodbe z dne 9. 10. 2020 je namreč sodišče na podlagi 343.a člena ZPP neskladje med osnutkom in izvirnikom odpravilo tako, da je s sodbo z dne 11. 11. 2020 v celoti nadomestilo sodbo opr. št. V Ps 816/2019 z dne 9. 10. 2020 (I. tč. izreka). Pritožba zoper neobstoječi pisni odpravek sodbe z dne 9. 10. 2020, nadomeščen s sodbo z dne 11. 11. 2020, ki se vsebinsko nanaša le na nadomestno sodbo, ni dopustna.

6. Tudi sicer pritožba zoper zavrnilni izrek sodbe na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine poleg razlogov, ki bodo utemeljeni v nadaljevanju, zaradi pravnomočno priznanih pravic na temelju preostale delovne zmožnosti (II. in III. točka izreka) ne more biti uspešna. Že načeloma ni mogoč sočasen obstoj III. ter I. kategorije invalidnosti. Pritožničine navedbe, da je bila popolnoma nezmožna za organizirano pridobitno delo ob izdaji drugostopenjske upravne odločbe, da sodno medicinski izvedenec ter sodišče nista upoštevala operacij hernie disci dne 25. 11. 2019 in srca dne 21. 1. 2020 zato ne pogojujejo drugačne sodbe od izpodbijane.

7. V skladu z 2. odst. 58. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih2 (ZDSS-1) se sodno varstvo pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja proti odločitvam toženega zavoda zagotavlja na način in po postopku, ki ga določa zakon. V sodno socialnih sporih gre za presojo pravilnosti in zakonitost upravnih odločb glede na dejansko stanje, izkazano do izdaje dokončne upravne odločitve. To velja tudi za predmetni spor o pravicah iz invalidskega zavarovanja, saj so morebitne zdravstvene spremembe, izkazane z medicinsko dokumentacijo po izdaji dokončne odločbe lahko le predmet novega predsodnega upravnega postopka.

Takšna pravna posledica v zvezi z zatrjevanim poslabšanjem zdravstvenega stanja ima podlago tudi v relevantni materialni ureditvi invalidnosti. Po definiciji iz 1. odst. 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju3 (ZPIZ-2) je invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu z zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev ali ohranitev delovnega mesta oz. poklicno napredovanje. V I. kategorijo invalidnosti je v skladu s 1. alinejo 2. odst. 63. člena ZPIZ-2 mogoče razvrstiti le zavarovance, ki več niso zmožni za opravljanje svojega poklica oz. organiziranega pridobitnega dela in nimajo preostale delovne zmožnosti. Operativna posega na hrbtenici in srcu po končanem upravnem postopku tako že glede na splošni del definicije invalidnosti ne moreta biti upoštevna, saj zdravljenje in ukrepi medicinske rehabilitacije do dokončnosti predsodnega upravnega postopka niso bili niti niso mogli biti zaključeni.

8. Sicer je imelo sodišče prve stopnje v sodno izvedenskem mnenju prof. dr. B.B. (list. 19 – 29) in njegovi ustni izpovedi na obravnavi 9. 10. 2020 (list. 44 - 45) dovolj prepričljive in objektivizirane strokovno medicinske podlage za zaključek, da je bila pri tožnici do izdaje dokončne odločbe dne 7. 6. 2019 podana le zmanjšana delovna zmožnost s potrebnimi stvarnimi in časovno razbremenitvijo 4 ure dnevno. Za svoje delo kuharice v gostinskem obratu od 19. 10. 2018 dalje zagotovo več ni bila zmožna. Na podlagi izvida osebnega pregleda dne 16. 9. 2020 in pravno upoštevne listinske medicinske dokumentacije, sodni izvedenec v skladu s pravili medicinske znanosti, stroke in izkušenj logično prepričljivo ocenjuje, da je do 7. 6. 2019 bilo mogoče tožnico razvrstiti le v III. in ne v I. kategorijo invalidnosti. Kasnejše spremembe zdravstvenega stanja v zvezi z operacijama na hrbtenici in srcu za presojo zadeve niso upoštevne.

9. Ker pritožba ni utemeljena, jo je potrebno na podlagi 353. člena ZPP zavrniti in potrditi zavrnilno V. točko ter stroškovno VI. točko izreka prvostopenjske sodbe. Torej razsoditi, kot je razvidno iz I. tč. izreka te sodbe. Preostale pritožbene navedbe, od sklicevanja na mnenje dr. A.A. iz spora o začasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni, t.i. bolniškem staležu ter druge, za presojo vtoževane I. kategorije invalidnosti ter pravice do invalidske pokojnine, pravno niso relevantne. Pritožbeno sodišče se glede na 360. člen ZPP zato do njih ni dolžno posebej niti opredeljevati.

10. Ob takšnem pritožbenem izidu je potrebno na podlagi 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP hkrati odločiti, da krije tožnica sama svoje stroške pritožbe.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.