Jedro

Taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje nastane ob vložitvi tožbe, sklep o oprostitvi plačila sodnih taks pa velja zgolj za vloge in dejanja, za katera je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek, saj je ugotovilo, da tožeča stranka v roku, ki ga je določilo sodišče, ni plačala sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, niti niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo le-te.

Zoper navedeni sklep je vložila tožeča stranka pravočasno pritožbo. Smiselno je uveljavljala pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je v pritožbi navedla, da je dne 9.12.2009 (pravilno dne 8.12.2009) vložila tožbo zoper toženo stranko in da je dne 22.12.2009 prejela plačilni nalog za plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, ki bi jo morala plačati v 15-ih dneh od vročitve naloga. Zadnji dan roka za plačilo sodne takse je bil torej dne 6.1.2010. Dne 5.1.2010 je na sodišče naslovila predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Sodišče prve stopnje je dne 6.1.2010, ne da bi pred tem odločilo o njenem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, izdalo izpodbijani sklep. Zato predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in določitev novega roka za plačilo sodne takse.

Z vložitvijo tožbe je nastala taksna obveznost tožeče stranke (1. odst. 168. člena Zakona o pravdnem postopku; nadalje ZPP, v zvezi s 1. točko 2. odst. 5. člena Zakona o sodnih taksah; nadalje ZST-1). Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen takšen predlog in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje (1. odst. 13. člena ZST-1).

Ker je v ZST-1 določeno, da nastane taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje ob vložitvi tožbe, sklep o oprostitvi plačila sodnih taks pa velja zgolj za vloge in dejanja, za katera je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje, tožeča stranka s predlogom za oprostitev plačila sodne takse, ki ga je vložila dne 5.1.2010, ne bi mogla doseči oprostitve plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, saj je obveznost plačila sodne takse za ta postopek nastala ob vložitvi tožbe dne 8.12.2009. Tako velja tudi ob upoštevanju ustaljene sodne prakse (II DoR 106/2009, II DoR 26/2009, II Cp 2253/2009, I Cp 2057/2009, II Cp 502/2009, I Up 289/2009, I Up 451/2009 I Cp 2267/2009).

Zato tožeča stranka tudi ne more uspeti s predlogom v pritožbi, da bi ji sodišče, ob zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse, odredilo nov rok za plačilo sodne takse za tožbo. S tem bi tožeča stranka dosegla podaljšanje roka za plačilo sodne takse, za kar pa v zakonskih določbah ni podlage.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da pogoji za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje niso bili podani. Ker tožeča stranka v danem roku, ki se je iztekel 6. januarja 2010, tudi sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje ni plačala, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Sodišče prve stopnje torej ni zmotno uporabilo določbe 3. odstavka 105.a člena ZPP. Tako se izkaže, da zatrjevana bistvena kršitev določb postopka iz 1. odst. 339. člena ZPP ni podana.

Ker tudi niso podani drugi razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).