Jedro

Zdravljenje oziroma obravnava brez privolitve v oddelku pod posebnim nadzorom ali v varovanem oddelku ali v obliki nadzorovane obravnave, je prisilno in predstavlja (vsaj) poseg v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena URS) kot ene od temeljnih človekovih pravic in svoboščin, zato ni dopustno brez intervencije (odločbe) sodišča. Ta pa ni potrebna in ne z zakonom predvidena za odpust z zdravljenja oziroma obravnave po presoji izvajalca zdravljenja pred iztekom obdobja, za katerega ju je sodišče dovolilo s sklepom (ker z odpustom omejitev svobode preneha), če je odpust posledica izboljšanja zdravstvenega stanja osebe do te mere, da razlogov za izvajanje ukrepa ni več (prvi odstavek 71. člena in prvi odstavek 78. člena ZDZdr). Odpust je (enako kot v primeru zdravljenja oziroma obravnave na podlagi privolitve), ker je odvisen od strokovne presoje o uspešnosti zdravljenja oziroma obravnave, v dispoziciji ustanove, v kateri oziroma pod nadzorom katere se oseba zdravi (zaradi česar trajanje ukrepa s sklepom sodišča ni vnaprej časovno natančno določeno, pač pa je le omejeno s skrajnim rokom), ki je sicer dolžna sodišče obvestiti o odpustu osebe z zdravljenja oziroma obravnave, a o tem poseben sklep sodišča ni potreben.

Obrazložitev

Reviziji se ugodi. Sklep sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se pritožba F. A. zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

OBRAZLOŽITEV:

1. Po podatkih spisa je 73-letna A. A. na zdravljenju v Zavodu Hrastovec – Trate, neprekinjeno od 17. 7. 1989; s sklepom Pr 30/89 z dne 7. 12. 1989 je tedanje Temeljno sodišče v Mariboru, Enota v Lenartu odločilo, da se sme zadržati še do enega leta. Ker se njeno zdravstveno stanje ni spremenilo, je bil ukrep zadržanja s sklepom sodišča vsako leto podaljšan za največ eno leto. Nazadnje je Okrajno sodišče v Lenartu tak sklep izdalo 5. 5. 2009. 2. Zavodu Hrastovec – Trate je 7. 9. 2009 sodišče prve stopnje obvestil, da je bila A. A. ta dan odpuščena z varovanega oddelka na odprto enoto. Na podlagi tega obvestila je sodišče s sklepom z dne 16. 10. 2009 postopek zadržanja ustavilo.

3. Zoper sklep o ustavitvi postopka zadržanja je brat A. A. F. A. vložil pritožbo, ki ji je sodišče druge stopnje delno ugodilo tako, da je ukrep zadržanja v varovanem oddelku nadomestilo z ukrepom posebnega nadzora, ki lahko traja do šest mesecev.

4. Takšno odločitev A. A. po svojem zastopniku izpodbija z revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, konkretno določb 40. in 71. člena Zakona o duševnem zdravju(1) (v nadaljevanju ZDZdr), ki obe urejata postopek zadržanja in odpusta z zdravljenja v psihiatrični bolnici in ne v socialno varstvenem zavodu. Navaja, da je sodišče prve stopnje po prejemu obvestila socialno varstvenega zavoda o njeni odpustitvi z varovanega oddelka na odprto enoto po nepotrebnem izdalo sklep o ustavitvi zadržanja. Ko so bili izpolnjeni pogoji za odpust z varovanega oddelka socialno varstvenega zavoda, bi morala revidentka prenehati s kakršnokoli zavodsko oskrbo.

5. Revizija je utemeljena.

6. Sistem zdravstvene in socialno varstvene skrbi na področju duševnega zdravja in njene nosilce ter pravice osebe med zdravljenjem v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice oziroma med obravnavo v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda in v nadzorovani obravnavi ureja ZDZdr (prvi odstavek 1. člena navedenega zakona). Ta natančno predpisuje postopke sprejema osebe (i) na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, (ii) v obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, (iii) v nadzorovano obravnavo in (iv) v obravnavo v skupnosti (drugi odstavek istega člena zakona).

7. V stvarni pristojnosti sodišča so tisti izmed v prejšnji točki navedenih postopkov, ki jih ZDZdr predvideva za: sprejem na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve na podlagi sklepa sodišča, sprejem na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih, sprejem v obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega zakona brez privolitve na podlagi sklepa sodišča in sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo brez privolitve na podlagi sklepa sodišča (drugi odstavek 30. člena).

Po določbi tretjega odstavka 51. člena Ustave republike Slovenije (v nadaljevanju URS) ni nikogar mogoče prisiliti k zdravljenju, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDZdr določa, kdaj oziroma pod katerimi pogoji je mogoče osebo brez njenega soglasja sprejeti v katero od zgoraj navedenih oblik zdravljenja oziroma oskrbe.

8. Oddelek pod posebnim nadzorom je oddelek psihiatrične bolnišnice za intenzivno zdravljenje, kjer se osebi zaradi zdravstvenih razlogov in ogrožanja svojega življenja ali življenja drugih, hudega ogrožanja svojega zdravja ali zdravja drugih, povzročanja hude premoženjske škode sebi ali drugim lahko omeji gibanje (12. točka 2. člena ZDZdr). Zdravljenje brez privolitve je na takem oddelku dopustno, če je ogrožanje iz pravkar citirane zakonske določbe posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, ogrožanja in duševne motnje pa ni mogoče odvrniti z drugimi (milejšimi) oblikami pomoči (prvi odstavek 39. člena ZDZdr). Sprejem na zdravljenje, ki ne sme biti daljše od 6 mesecev (prvi odstavek 48. člena ZDZdr), se opravi na podlagi sklepa, ki ga sodišče izda na predlog izvajalca psihiatričnega zdravljenja, centra za socialno delo, koordinatorja nadzorovane obravnave, najbližje osebe ali državnega tožilstva, v nujnih primerih pa ob izpolnjevanju pogojev iz 40. člena ZDZdr že pred izdajo sklepa (drugi odstavek 39. člena istega zakona).

9. Varovani oddelek je oddelek v socialno varstvenem zavodu, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji (17. točka 2. člena ZDZdr). Brez privolitve se oseba sprejme v obravnavo v varovanem oddelku, če je akutno bolnišnično zdravljenje končano ali ni potrebno; če oseba potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način; če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; če je to ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja; če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi) in če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva (75. člen v zvezi s 74. členom ZDZdr). Sprejem v obravnavo se opravi na podlagi sklepa sodišča, izdajo sklepa pa smejo predlagati osebe iz 40. člena zakona (to je tiste, ki so upravičene predlagati tudi zdravljenje na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom). Obravnava je časovno omejena na največ 1 leto, a jo je mogoče (vsakokrat) na predlog direktorja socialno varstvene ustanove, podan vsaj 14 dni pred iztekom roka, podaljšati za čas do 1 leta (prvi in drugi odstavek 77. člena ZDZdr).

10. Nadzorovana obravnava je obravnava oseb s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, ki se izvaja na podlagi sklepa sodišča pod nadzorom psihiatrične bolnišnice na območju, na katerem ima oseba stalno ali začasno prebivališče oziroma na katerem dejansko prebiva, v skladu z načrtom nadzorovane obravnave izven psihiatrične bolnišnice v domačem okolju osebe (prvi odstavek 80. člena ZDZdr). Zdravljenje v nadzorovani obravnavi se dovoli, če gre za osebo s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo; če se je oseba že zdravila v psihiatrični bolnišnici brez privolitve; če je že ogrožala svoje življenje ali življenje drugih ali če je huje ogrožala svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzročila hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in če se lahko ustrezno zdravi v domačem okolju (drugi odstavek istega člena). Sprejem v obravnavo brez privolitve osebe se opravi na podlagi sklepa sodišča na predlog oseb iz 40. člena zakona. Zdravljenje v nadzorovani obravnavi lahko traja največ 6 mesecev, na predlog direktorja psihiatrične bolnišnice pa ga lahko sodišče s sklepom podaljša in sicer vsakokrat za največ 6 mesecev (prvi odstavek 83. člena ZDZdr).

11. Zdravljenje oziroma obravnava brez privolitve v oblikah, navedenih v 8., 9. in 10. točki obrazložitve, je prisilno in predstavlja (vsaj) poseg v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS) kot ene od temeljnih človekovih pravic in svoboščin, zato ni dopustno brez intervencije (odločbe) sodišča. Ta pa ni potrebna in ne z zakonom predvidena za odpust z zdravljenja oziroma obravnave po presoji izvajalca zdravljenja(2) pred iztekom obdobja, za katerega ju je sodišče dovolilo s sklepom (ker z odpustom omejitev svobode preneha), če je odpust posledica izboljšanja zdravstvenega stanja osebe do te mere, da razlogov za izvajanje ukrepa ni več (prvi odstavek 71. člena in prvi odstavek 78. člena ZDZdr). Odpust je (enako kot v primeru zdravljenja oziroma obravnave na podlagi privolitve), ker je odvisen od strokovne presoje o uspešnosti zdravljenja oziroma obravnave, v dispoziciji ustanove, v kateri oziroma pod nadzorom katere se oseba zdravi (zaradi česar trajanje ukrepa s sklepom sodišča ni vnaprej časovno natančno določeno, pač pa je le omejeno s skrajnim rokom), ki je sicer dolžna sodišče obvestiti o odpustu osebe z zdravljenja oziroma obravnave, a o tem poseben sklep sodišča ni potreben.

12. V konkretnem primeru je direktor Zavoda Hrastovec – Trate sodišče obvestil, da je bila A. A. na podlagi določbe prvega odstavka 71. člena ZDZdr odpuščena iz varovanega oddelka na odprto enoto. V prvem odstavku 71. člena ZDZdr je določeno, da če se zdravstveno stanje osebe toliko izboljša, da ni več razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom, jo psihiatrična bolnišnica še pred potekom roka iz sklepa sodišča odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom in o tem obvesti sodišče. Ta določba pa se, ker je tako predpisano v prvem odstavku 78. člena istega zakona, smiselno uporablja tudi za odpust z varovanega oddelka. Razlog za odpust A. A. z varovanega oddelka je bil torej v (zadostnem) izboljšanju njenega zdravstvenega stanja. Sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka zadržanja v varovanem oddelku iz že navedenih razlogov ni bil potreben. Z izpodbijanim sklepom je sodišče druge stopnje ukrep zadržanja v varovanem oddelku (zaradi opustitve zakonskega poimenovanja ukrepov nejasno) nadomestilo z »ukrepom posebnega nadzora« (kot je zapisano v izreku) oziroma »zdravljenja pod posebnim nadzorom« (kot izhaja iz obrazložitve), ki sme trajati največ 6 mesecev. Glede na pravno podlago, s katero je utemeljilo svojo odločitev (t.j. z določbama drugega odstavka 78. člena in tretjega odstavka 70. člena ZDZdr), je očitno, da je pritožbeno sodišče ukrep zadržanja v varovanem oddelku nadomestilo z (zahtevnejšim, namenjenim intenzivnemu zdravljenju) ukrepom zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom. Ta odločitev pa je materialnopravno zmotna: ker je bil razlog za odpust A. A. z varovanega oddelka v izboljšanju njenega zdravstvenega stanja, ni bilo podlage za odločitev o zadržanju v oddelku pod posebnim nadzorom, ki ga ni predlagal nobeden od upravičenih predlagateljev iz 40. člena ZDZdr in ki ga, kot pravilno opozarja revizija, lahko izvaja le psihiatrična bolnišnica in ne socialno varstveni zavod.

13. Revizija je torej utemeljena in ji je Vrhovno sodišče ugodilo ter izpodbijani sklep sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje zavrnilo in le-tega potrdilo (prvi odstavek 380. člena ZPP).

Op. št. (1): Uradni list RS 77/2008. Op. št. (2): Predlog za odpust pred iztekom roka, določenega v sklepu o zadržanju lahko, poda tudi zadržana oseba ali njen odvetnik, najbližja oseba ali zakoniti zastopnik (drugi odstavek 71. člena ZDZdr). Postopek za odpust lahko sodišče prične tudi po uradni dolžnosti (šesti odstavek istega člena).