Jedro

Dolžnik je podal hkrati tudi ugovor po izteku roka na podlagi 3. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v zvezi z 56. čl. ZIZ; trdil je namreč, da naj bi se s predstavnikom upnika, D.P., dne 24.10.2005 ustno dogovorila za odlog plačila terjatve po sklepu o izvršbi. S tem je dolžnik očitno uveljavljal ugovorni razlog po 9. tč. 55. čl. ZIZ.

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne in se v izpodbijanem delu (2. tč. izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1.) delni umik izvršilnega predloga za dne 24.10.2005 plačani znesek v višini 650.000,00 SIT na račun izvršilnih stroškov 63.385,00 SIT, zakonskih zamudnih obresti od zneska 63.385,00 SIT za čas od 9.9.2003 do 24.10.2005 v višini 23.035,41 SIT, zakonskih zamudnih obresti od zneska 315.612,00 SIT za čas od 30.3.2003 do 24.10.2005 v višini 148.130,34 SIT, zakonskih zamudnih obresti od zneska 804.432,00 SIT za čas od 17.4.2003 do 24.10.2005 v višini 367.101,76 SIT in dela zakonskih zamudnih obresti od zneska 487.362,00 SIT za čas od 27.4.2003 do 24.10.2005 v višini 48.347,49 SIT, vzelo na znanje in predmetni postopek v tem obsegu ustavilo; 2.) zavrnilo ugovor dolžnika; 3.) dolžniku naložilo, da mora upniku povrniti 23.562,00 SIT nadaljnjih stroškov.

Proti navedenemu sklepu je v delu, nanašajočem se na zavrnitev njegovega ugovora (2. tč. izreka), dolžnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo, v kateri zatrjuje, da je ugovor utemeljen. Opozarja, da je v njem navedel, da sta se z D.P., predstavnikom I. d.d. dne 24.10.2005 ustno dogovorila o odlogu plačila s končnim rokom 13.7.2006. Za odlog plačila ga je prosil upoštevaje dejstvo, da je nedvomno in dokazljivo del svojih obveznosti iz naslova pravnomočnega sklepa o izvršbi do njega že poravnal (to je 650.000,00 SIT) dne 24.10.2005. Kot samostojni podjetnik opravlja gradbeniško dejavnost, ki je izrazito sezonske narave. S pričakovanimi prilivi sredstev iz naslova plačil za že opravljena in druga gradbena dela, ki so še v teku, v pomladanskih in začetnih poletnih mesecih, namerava v celoti do dogovorjenega roka poplačati svoj dolg do upnika. Smatra, da je rubež denarnih sredstev povsem učinkovito, uspešno in zadostno izvršilno sredstvo. Vsled navedenemu ga je čudil nenapovedan upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom in ga smatra zavoljo veljavno sklenjenega ustnega dogovora o odlogu plačila za v celoti neupravičenega in nepotrebnega. Sodišče je ugovor zavrnilo z argumentacijo, da ni utemeljen in obrazložen, ker niso bili predloženi dokazi, ki bi utemeljevali dolžnikove navedbe. Ker materialni dokazi ne obstajajo, je mogoče njegove navedbe utemeljiti samo na podlagi ustnega zaslišanja njega kot dolžnika in predstavnika I. d.d., D.P., zato materialnih dokazov v ugovoru ni mogel predložiti sodišču. Pritožba dolžnika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ugovor dolžnika z dne 25.2.2006 podan v dveh smereh: najprej v smeri nadaljevanja izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - s prodajo dolžnikovega solastninskega deleža na nepremičnini - te ugovorne navedbe je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno zavrnilo kot neutemeljene; dolžnik ne more zoper to izvršilno sredstvo uspešno uveljavljati razloga, češ da ni potrebno, ker da bi bil rubež denarnih sredstev povsem učinkovito in zadostno izvršilno sredstvo za poplačilo upnikove terjatve (ob tem, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ta trditev ne drži, saj izvršba teče že od leta 2003, da upnik vse doslej še ni bil poplačan in da je prvo plačilo iz naslova izterjevanih zneskov prejel šele po dobrih dveh letih).

Poleg tega pa je dolžnik podal hkrati tudi ugovor po izteku roka na podlagi 3. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v zvezi z 56. čl. ZIZ; trdil je namreč, da naj bi se s predstavnikom upnika, D.P., dne 24.10.2005 ustno dogovorila za odlog plačila terjatve po sklepu o izvršbi. S tem je dolžnik očitno uveljavljal ugovorni razlog po 9. tč. 55. čl. ZIZ (če je upnik odložil izpolnitev obveznosti za čas, ki še ni potekel); gre za ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev in je nastalo po izdaji sklepa o izvršbi. Vendar pa v zvezi s tem sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotavlja, da dolžnik svojih trditev o ustnem dogovoru z D.P., ni podprl s pravno relevantnimi dokazi, tako kot mu to nalaga 2. odst. 53. čl. ZIZ. Kolikor je razumeti dolžnikove pritožbene trditve podane tudi v smeri predloga za zaslišanje D.P. in dolžnika samega, gre pri tem predlogu za nedopustne pritožbene novote iz 1. odst. 337. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, glede na izostanek tam določenih pogojev.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.