Jedro

Ker pridržana oseba zaradi psihotične motnje ogroža svoje življenje (verjetnost samomora) in življenje drugih (prometna nesreča), vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti drugače kot z zdravljenjem na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

V tej nepravdni zadevi je sodišče prve stopnje odločilo, da je sprejem I.K. v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice v Begunjah utemeljen. Imenovanega pacienta se na zdravljenju zadrži do 11.1.2011. V odprtem pritožbenem roku je proti sklepu vložila pritožbo pridržana oseba. V pritožbi navaja, da tisti, ki prebere, kar je napisano v obrazložitvi, morda res meni, da ga je treba pridržati na zdravljenju. Dejstva pa so takšna, da je v Turističnem informacijskem centru v K. v knjigo pritožb in pohval pisal o osebah, ki so bile tudi na zdravljenju. Iz pritožbe izhaja, da naj bi bile te osebe zdrave, za kar pritožnik poseduje tudi dokaze. Po zdravljenju pa so naredile samomor ali pa so se zredile. Res je imel prometno nesrečo, ko se je vračal iz Zagreba. Vendar ima vozniški izpit od leta 1996. Imel je tudi službo, opravil vojaški rok, sam si kuha, hodi v trgovino... Od višjega sodišča si želi odpustitev domov. Na zdravljenju so mu vzeli samopodobo, vero, denar, smisel življenja. Prej je hodil v trgovine, kavarne, na sprehode... Avtomobila verjetno ne bo imel več. Jeter, možganov, srca, ledvic, vranice pa si prostovoljno ne misli kvariti. Sodišče poziva, naj mu pomaga.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je po postopku, v katerem je opravilo vsa zahtevana procesna dejanja po ZDZdr (1), ugotovilo, da so pri pridržani osebi izpolnjeni vsi trije pogoji, ob katerih je po 39. členu ZDZdr dopustno zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njegove privolitve. Zato je sodišče v obrazložitvi navedlo tudi konkretne življenjske okoliščine, ki pa jih pritožba v resnici ne izpodbije.

Tako je s pomočjo izvedenke ugotovilo, da pridržana oseba trpi shizofrensko obolenje. Ugotovilo je, da je nadlegoval osebje zavoda za turizem in zdravnike. Slednje sicer še ni razlog za prisilno hospitalizacijo. Vendar pa je ugotovilo tudi to, da je zaradi psihoze njegova presoja dogajanja hudo motena in da obstaja nevarnost samomora. Prav tako je ugotovilo pomembno okoliščino, da je pridržana oseba prometno nezgodo storila prav zaradi svojega bolezenskega stanja. To je ugotovilo z zadostno stopnjo verjetnosti. Pridržana oseba si zaradi svojega motenega dojemanja realnosti škodi tudi drugače. Tako je prekinil zdravstveno zavarovanje.

Ob vsem povedanem je očitno, da pri pritožniku ne gre zgolj zato, da škodi svojemu zdravju, ker se pač noče zdraviti. Opustitev zdravljenja torej ne povzroča le-tega, da so pri pritožniku izkazani bolezenski znaki duševne bolezni, marveč povzroča tudi nadaljnjo škodo, ki ustreza standardu iz 1. alineje 1. odstavka 39. člena ZDZdr. Tako huje ogroža svoje življenje, življenje drugih (prometna nezgoda) in povzroča hudo premoženjsko škodo sebi in drugim. V zaključku obrazložitve je sodišče tudi ugotovilo, da je vse navedene nevarnosti mogoče preprečiti le na ta način, da pacient ostane na zdravljenju, s čimer se mu omeji svoboda gibanja in stik z zunanjim svetom. Le tako bo namreč lahko sprejel terapijo, ki bo onemogočila nastanek hujše škode na življenju in zdravju pacienta in drugih oseb.

Ker je tako, je sodišče prve stopnje torej pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem ni zagrešilo procesnih kršitev, saj je postopek sodišče izpeljalo v skladu z vsemi zahtevami ZDZdr. Razlogov za dvom v ugotovljeno dejansko stanje, pritožbeno sodišče ni ugotovilo.

Ker pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP (2)).

Pritožbeno sodišče pritožnika in njegove navedbe v pritožbi v celoti razume. Po človeški plati mu je mogoče odgovoriti le to, da drugače, kakor da bo podvržen zdravljenju na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice, žal ne gr - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

(1) Zakon o duševnem zdravju (Ur. l. RS, št. 77/2008).

(2) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in naslednji).