Jedro

Tožnik je sodno varstvo uveljavljal v roku petnajstih dni po prejemu obvestila o neizbiri, tj. v roku iz prvega odstavka 36. člena ZZ. Tožba je pravočasna, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za njeno zavrženje. V obravnavanem primeru ni odločilno, da tožnik v tožbi (ki jo je vložil sam kot laik) tožbenega zahtevka ni oblikoval tako, da bi izrecno zahteval odpravo sklepa o izbiri, kot zahteva sodna praksa. Tožbo je vložil v skladu s prvim odstavkom 36. člena ZZ, ki predstavlja le splošno določbo o možnosti sodnega varstva, ne opredeljuje oziroma ne določa pa tudi (formalno pravilnega) tožbenega zahtevka, ki ga mora postaviti tožnik (neizbrani kandidat) v tožbi. Sodišče prve stopnje bi moralo predmetno tožbo obravnavati in o njej odločiti po vsebini, saj je iz navedb v tožbi razvidno, da se tožba vsebinsko nanaša na izpodbijanje sklepa o izbiri.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sklepa (II. in III. točka izreka) se razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je dovolilo spremembo tožbe z dne 19. 8. 2024 (I. točka izreka) in zavrglo tožbo (II. točka izreka). Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške postopka, toženi stranki pa je dolžan povrniti njene stroške postopka v znesku 1.596,86 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2.Zoper sklep (pravilno zoper II. in III. točko izreka) se pritožuje tožnik. Navaja, da mu sklep o izbiri izbranega kandidata, ki naj bi bil po stališču sodišča prve stopnje edini akt, zoper katerega je dopustno sodno varstvo, ni bil vročen oziroma z njim ni bil seznanjen do izteka roka za sodno varstvo, saj mu tožena stranka ni omogočila vpogleda v razpisno dokumentacijo. Ob izteku roka za sodno varstvo ni bil seznanjen s sklepom o izbiri izbranega kandidata, zato tožbe ni mogel vložiti zoper akt z neznano vsebino. Drugačno pravno stališče pomeni poseg oziroma kršitev pravice do učinkovitega sodnega varstva iz prvega odstavka 36. člena ZZ. Ker mu vpogled v razpisno dokumentacijo ni bil omogočen, je uveljavljal sodno varstvo zoper edini akt, ki mu je bil vročen, tj. obvestilo o neizbranem kandidatu. Odvzem možnosti vpogleda v razpisno dokumentacijo predstavlja procesno kršitev po 36. členu ZZ, ki je bistveno vplivala na odločitev v razpisnem postopku in mu onemogočila učinkovito sodno varstvo. Ni mogel preveriti, ali je bil postopek javnega razpisa voden pravilno in zakonito ter ali izbrani kandidat izpolnjuje razpisne pogoje. Z vidika učinkovitega sodnega varstva je povsem nerazumljiva obrazložitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožniku dala možnost pregleda razpisnega gradiva zadnji dan roka za sodno varstvo in da bi lahko izkoristil možnost vpogleda ter pravilno postavil tožbeni zahtevek zoper sklep oziroma odločitev o izbiri kandidata. Sodišče prve stopnje prihaja samo s seboj v nasprotje glede seznanitve s sklepom o izbiri in možnostjo vložitve tožbe. Ker bi moral sodno varstvo zoper sklep o izbiri uveljavljati v roku 15 dni od vročitve sklepa, ni relevantno, da se je s sklepom o izbiri izbranega kandidata seznanil v sodnem postopku, ko mu je bil vročen odgovor na tožbo, saj je to prepozno. Dejansko to pomeni, da sodnega varstva v konkretnem primeru ni imel. Takoj po seznanitvi s prijavo izbranega kandidata, ki jo je tožena stranka priložila svoji pripravljalni vlogi, je tožnik spremenil oziroma razširil tožbeni zahtevek še na odpravo sklepa o izbiri. S tem ni zamudil roka za sodno varstvo oziroma ta zahtevek ni bil postavljen prepozno, saj ni šlo za postavitev novega tožbenega zahtevka, s katerim bi lahko bil prekludiran. Dodaja, da je v obravnavani zadevi tožbo dejansko vložil zoper odločitev o izbiri, ki jo omenja določba 36. člena ZZ, saj je v obvestilu o neizbranem kandidatu dejansko vsebovana odločitev o izbiri, in sicer odločitev tožene stranke, da je izbrala drugega kandidata. Glede na vse navedeno sodišče prve stopnje tožbe ne bi smelo zavreči, pač pa bi o njej moralo vsebinsko odločati. Sodišče prve stopnje je storilo kršitev določbe 274. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, ker je sklep o zavrženju tožbe izdalo šele po izvedenem obsežnem dokaznem postopku na štirih opravljenih narokih za glavno obravnavo, in ne že v fazi predhodnega preizkusa tožbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep o zavrženju tožbe razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbe.

3.Tožena stranka v odgovoru na pritožbo obrazloženo prereka pritožbene navedbe, predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in priglaša stroške odgovora.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (po že izvedenem dokaznem postopku) zavrglo tožbo, s katero je tožnik uveljavljal sodno varstvo kot neizbrani kandidat v postopku izbire direktorja zavoda (tožene stranke) na podlagi prvega odstavka 36. člena Zakona o zavodih (ZZ). Ta določa, da mora organ, ki je pristojen za imenovanje, v roku, določenem v razpisu, obvestiti vsakega prijavljenega kandidata o izbiri in ga poučiti, da ima pravico pregledati razpisno gradivo in v petnajstih dneh po prejemu obvestila zahtevati sodno varstvo pri pristojnem sodišču, če misli, da je bil kršen za izvedbo razpisa določeni postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev.

6.Prvostopenjsko zavrženje tožbe temelji na naslednjih ugotovitvah oziroma razlogih: - tožnik je s tožbo zahteval, da se odpravi obvestilo o neizbranem kandidatu z dne 2. 2. 2023 in se ponovi postopek izbire kandidata za direktorja tožene stranke, zoper takšno obvestilo o neizbiri pa sodno varstvo po sodni praksi ni predvideno oziroma dopustno; - tožnik z navedenim prvotno postavljenim zahtevkom sodnega varstva ni uveljavljal zoper odločitev oziroma sklep o izbiri kandidata, temveč je odpravo sklepa o izbiri (poleg obvestila o neizbiri) zahteval šele z drugo pripravljalno vlogo z dne 19. 8. 2024, kar je prepozno, ker se je prekluzivni petnajstdnevni rok za sodno varstvo iz 36. člena ZZ iztekel 2. 3. 2023 (dan vložitve tožbe).

7.Pritožbeno sodišče z odločitvijo in razlogi za zavrženje tožbe ne soglaša. Tožnik je sodno varstvo uveljavljal v roku petnajstih dni po prejemu obvestila o neizbiri, tj. v roku iz prvega odstavka 36. člena ZZ. Tožba je pravočasna, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za njeno zavrženje. V obravnavanem primeru ni odločilno, da tožnik v tožbi (ki jo je vložil sam kot laik) tožbenega zahtevka ni oblikoval tako, da bi izrecno zahteval odpravo sklepa o izbiri, kot zahteva sodna praksa. Tožbo je vložil v skladu s prvim odstavkom 36. člena ZZ, ki predstavlja le splošno določbo o možnosti sodnega varstva, ne opredeljuje oziroma ne določa pa tudi (formalno pravilnega) tožbenega zahtevka, ki ga mora postaviti tožnik (neizbrani kandidat) v tožbi.

8.Sodišče prve stopnje bi moralo predmetno tožbo obravnavati in o njej odločiti po vsebini, saj je iz navedb v tožbi razvidno, da se tožba vsebinsko nanaša na izpodbijanje sklepa o izbiri. Laična tožba je namreč poimenovana kot "tožba zaradi razveljavitve odločitve o izbiri kandidata/kandidatke za direktorja/direktorico in zaradi ponovitve postopka izbire", v njej pa tožnik dejansko nasprotuje odločitvi o izbiri drugega kandidata ter meni, da je bil kršen postopek izvedbe razpisa zaradi neomogočenega vpogleda v razpisno gradivo, kar ustreza varstvu, kot ga predvideva določba prvega odstavka 36. člena ZZ. Pri tem ne gre spregledati, da je tožena stranka na tožbo odgovorila po vsebini, saj je podala navedbe v zvezi z utemeljenostjo zahtevka. V nadaljevanju sodnega postopka pa je tožnik s svojo drugo pripravljalno vlogo, vloženo po pooblaščencu z opravljenim pravniškim državnim izpitom, "modificiral" oziroma dopolnil prvotno (v pravočasno vloženi tožbi) nepravilno postavljeni tožbeni zahtevek tako, da je pravilno zahteval tudi odpravo sklepa o izbiri A. A. za direktorja tožene stranke.

9.Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep v II. in posledično tudi v III. točki izreka (odločitev o stroških postopka) razveljavilo ter vrnilo zadevo v nov postopek sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP). To je dolžno o tožbi odločiti z meritorno sodno odločbo.

10.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

-------------------------------

1Takšno spremembo tožbe je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 185. člena ZPP zaradi smotrnosti za dokončno ureditev razmerja med strankama dovolilo, kljub nasprotovanju tožene stranke.

2V sodni praksi (prim. VSRS sklep I Up 14/2023) je sprejeto stališče, da je sodno varstvo mogoče zoper odločitev (sklep) o izbiri, ne pa (zgolj) zoper odločitev (obvestilo) o neizbiri.