Jedro

Osebni stečaj se, ob upoštevanju 13. člena ZUPJS, ne more upoštevati kot zakonsko dovoljeno izjemo, ki bi opravičevala zmanjšanje dohodka pri uveljavljanju pravice do BPP, zato je toženka pravilno upoštevala nezmanjšani mesečni dohodek tožnika.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v socialnem sporu, ki se vodi pred naslovnim sodiščem pod opr. št. V Ps 2205/2017. V obrazložitvi je navedla, da je zavrnila prošnjo tožnika z dne 2. 7. 2018, ker tožnik ne izpolnjuje finančnega cenzusa, določenega v Zakonu o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) v povezavi z Zakonom o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre). Osnovni znesek minimalnega dohodka trenutno znaša 385,05 EUR, dvakratnik dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka je torej 770,10 EUR. Ker pa je tožnik v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejemal pokojnino v višini 871,35 EUR mesečno, kar presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, do BPP ni upravičen. V skladu s stališčem Upravnega sodišča v zadevi III U 297/2016 in II U 444/2016 se pri ugotavljanju višine plače in drugih prejemkov razne administrativne in sodne prepovedi oziroma odtegljaji, ki naj bi izhajali iz osebnega stečaja tožnika, ne upoštevajo.

2. Tožnik v tožbi navaja, da je brez vsakršnega premoženja in zaradi osebnega stečaja za svojo socialno varnost mesečno prejema 640,52 EUR, zato na podlagi 14. člena ZBPP meni, da od 1. 6. 2018 dalje, ko osnovni znesek minimalnega dohodka v skladu z 8. členom ZSVarPre znaša 385,05 EUR, izpolnjuje pogoje za redno BPP. Napadeni odločbi očita, da je neprimerna, saj imajo po navedbah toženke upravičenci do redne BPP lahko prihranke, ki ne dosegajo ali presegajo višine 18.482,40 EUR, osebni avtomobil v vrednosti 10.781,40 EUR, kot premoženje pa se ne upošteva stanovanje, v katerem posameznik živi, kar vsekakor tožnik nima. Nesporno je, da si tožnik pravic iz 1. člena ZBPP ne more uresničiti, tožnik pa je od leta 1996 dalje vse svoje premoženje, zdravje, obrt in dostojanstvo izgubil v sodnih sporih, v katerih so mu bile kratene pravice iz 1. člena ZBPP, in se je moral v sodnih postopkih, ki jih je sprožala njegova izvorna družina, braniti procesno in pravdno nesposoben. Kot dokaz prilaga izvedeniško psihiatrično mnenje dr. A.A. in psihiatrični izvid dr. B.B.. Po navedenih psihiatričnih izvidih so očitki sodišč o vlaganju očitno nerazumnih vlog neprimerni in neresnični. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je toženka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev BPP, ker tožnik presega finančni cenzus, določen za dodelitev BPP v ZBPP. Neizpolnjevanje finančnega kriterija pa je med strankama sporno.

6. Po določbi 13. člena ZBPP je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP).

7. Po določbi prvega odstavka 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (ZUPJS).

8. Med strankama ni sporno, da je tožnik v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejemal pokojnino v višini 871,35 EUR, vendar tožnik meni, da bi morala toženka upoštevati dejanski prejem pokojnine v znesku 640,52 EUR, kot prejema iz razloga uvedbe osebnega stečaja, kar bi posledično, glede na trenutno določen znesek minimalnega dohodka (ZSVarPre-F) 770,10 EUR pomenilo, da tožnik izpolnjuje finančni kriterij.

9. Sodišče ugovoru ne sledi. Po 389. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v stečajno maso sodi tudi pokojnina. Vendar navedena okoliščina po presoji sodišča ne utemeljuje uporabe tretjega odstavka 14. člena ZBPP, kar v tožbi smiselno s svojim ugovorom o upoštevanju le prejetega zneska 640,52 EUR zatrjuje tožnik. Po 13. členu ZUPJS se pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dohodek lahko zmanjša samo za izplačane preživnine in druge prejemke, izplačane na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov in za periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov. Osebni stečaj se, ob upoštevanju 13. člena ZUPJS, ne more upoštevati kot zakonsko dovoljeno izjemo, ki bi opravičevala zmanjšanje dohodka pri uveljavljanju pravice do BPP, zato je toženka pravilno upoštevala nezmanjšani mesečni dohodek tožnika. Po presoji sodišča to pomeni, da niso izkazane okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo tretjega odstavka 14. člena ZBPP.

10. V zvezi s sklicevanjem tožnika na premoženje, ki ga ima lahko upravičenec do BPP, pa le-to še vedno dobi, je pojasniti (tudi v zvezi s sodbo Upravnega sodišča I U 1629/2018), da ZBPP loči dohodke in premoženje, pri čemer pokojnina (in drugi obdavčljivi dohodki po tem zakonu, ki ureja dohodnino - 1. točka prvega odstavka 12. člena ZUPJS) spada med dohodke v smislu ZBPP, ZSVarPre in ZUPJS. Kaj spada v premoženje, določa 17. člen ZUPJS. V zvezi s premoženjem pa je v tretjem odstavku 14. člena ZBPP določena še dodatna presoja, ki bi tudi v primerih osebnega stečaja lahko pomenila podanost upravičenosti do BPP (glej sodbo Upravnega sodišča I U 1489/2017), presoja dejanske nezmožnosti razpolaganja s premoženjem, kar pa v zvezi z dohodkom v ZBPP ali drugih zakonih na katere se ta navezuje, ni določeno.

11. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.