Jedro

V kolektivnem delovnem sporu o razveljavitvi odpoklica članov sveta delavcev je lahko kot nasprotni udeleženec opredeljena le volilna komisija, ki je na podlagi prvega odstavka 19. člena ZSDU odgovorna za zakonito izvedbo odpoklica članov sveta delavcev. Ker se zahteva za razveljavitev odpoklica članov sveta delavcev lahko nanaša le na pristojno volilno komisijo, svet delavcev ne more biti nosilec obveznosti v tem razmerju.

V obravnavanem primeru je bila glasovnica sestavljena tako, da se je lahko glasovalo le o odpoklicu petih članov sveta, ne pa o odpoklicu posameznega člana. Takšna vsebina glasovnice, na podlagi katere je bilo izvedeno glasovanje o odpoklicu v spornem obdobju ni pravilna, kar je razlog za ugotovitev nezakonitosti odpoklica članov sveta delavcev.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta ter se potrdita izpodbijana sodba in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo volitve za razrešitev predlagateljev, ki so potekale v času od 27. 6. 2018 do 29. 6. 2018 (I. točka izreka). Zavrnilo je predlog zoper drugega nasprotnega udeleženca za ugotovitev nezakonitosti vsebine zahteve za odpoklic, postopka podpisovanja zahtev za odpoklic predlagateljev in razrešitve predlagateljev, za razveljavitev vseh volilnih opravil, volitev za razrešitev predlagateljev v obdobju od 27. 6. 2018 do 29. 6. 2018 in sklepa 4. seje številka 13 z dne 3. 7. 2018 ter za priznanje statusa članov sveta delavcev predlagateljem (II. točka izreka). Z izpodbijanim sklepom pa je zavrglo del predloga, ki se nanaša na prvega nasprotnega udeleženca, in sicer za ugotovitev nezakonitosti vsebine zahteve za odpoklic, postopka podpisovanja zahtev za odpoklic predlagateljev in razrešitve predlagateljev, razveljavitev vseh volilnih opravil in sklepa 4. seje številka 13 z dne 3. 7. 2018 ter za priznanje statusa članov sveta delavcev predlagateljem (III. točka izreka). Odločilo je, da predlagatelji in prvi nasprotni udeleženec sama krijejo svoje stroške postopka, predlagatelji pa so dolžni drugemu nasprotnemu udeležencu povrniti stroške postopka v znesku 1.768,29 EUR (IV. točka izreka).

2. Zoper II., III. in IV. točko navedene sodbe in sklepa sodišča prve stopnje se pritožujejo predlagatelji iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navajajo, da je svet delavcev nosilec obveznosti za objavo sklepa o razpisu volitev po 16. členu ZSDU, zato ima položaj nasprotnega udeleženca v tem sporu, kar izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 157/2015 z dne 8. 9. 2015. Menijo, da sodišče prve stopnje ne bi smelo zavreči dela predloga zoper volilno komisijo in bi moralo o njem odločiti po vsebini. Napačna je tudi odločitev o stroških postopka. Predlagatelji so s predlogom uspeli v bistvenem delu (razveljavitev odpoklica), zato bi moralo sodišče prve stopnje prvemu nasprotnemu udeležencu naložiti povrnitev njihovih pravdnih stroškov. Priglašajo pritožbene stroške.

3. Prvi nasprotni udeleženec se pritožuje zoper I. in IV. točko izreka navedene sodbe zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da so bili razlogi za odpoklic za vseh pet predlagateljev identični, zato ni bilo mogoče glasovati o odpoklicu le nekaterih od njih. Že postopek zbiranja podpisov na podlagi zahteve delavcev je bil pripravljen tako, da se odpokliče vseh pet predlagateljev. Delavci so zahtevali odpoklic petih članov sveta delavcev in skladno s tem je bila pripravljena tudi glasovnica. Četudi so bile glasovnice sestavljene tako, da je bilo mogoče glasovati za ali proti odpoklicu vseh petih članov, ne gre za bistveno kršitev postopka za odpoklic, ki bi narekovala razveljavitev. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da bi morali biti člani sveta delavcev razrešeni individualno, ker so bili tudi izvoljeni posamezno. Pri volitvah sveta delavcev gre za večji nabor kandidatov in se izvoli tiste, ki so dobili največje število glasov. Sicer pa sestava glasovnice ni vplivala na izid volitev oziroma pravo voljo volivcev. Večina delavcev z aktivno volilno pravico je glasovala za odpoklic vseh petih predlagateljev. Po mnenju prvega nasprotnega udeleženca določbe ZSDU, ki se smiselno uporabljajo pri glasovanju o odpoklicu, dopuščajo možnost drugačne interpretacije. Zadeva pritožbenega sodišča opr. št. X Pdp 312/2011, ki jo citira sodišče prve stopnje v obrazložitvi, se nanaša na drugačno dejansko in pravno situacijo. V navedeni zadevi se je odločalo o odpoklicu vseh članov sveta šole, glasovnica ni bila skladna z akti šole, na podlagi odločitve predsednice volilne komisije pa je prišlo tudi do spremembe glasovnice. Takšne okoliščine v obravnavanem sporu niso podane. Priglaša pritožbene stroške.

4. Predlagatelji in prvi nasprotni udeleženec so na pritožbi odgovorili in predlagali zavrnitev pritožb. Priglašajo stroške odgovora na pritožbo.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je skladno z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo o vprašanju pasivne legitimacije sveta delavcev. Glede utemeljenosti pasivne legitimacije je upoštevalo sodno prakso, da je v kolektivnem delovnem sporu o sodelovanju delavcev pri upravljanju po 52. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl. - ZDSS-1) nasprotni udeleženec volilna komisija in ne svet delavcev. V kolektivnem delovnem sporu o razveljavitvi odpoklica članov sveta delavcev je lahko kot nasprotni udeleženec opredeljena le volilna komisija, ki je na podlagi prvega odstavka 19. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Ur. l. RS, št. 42/1993 in nasl. - ZSDU) odgovorna za zakonito izvedbo odpoklica članov sveta delavcev. Ker se zahteva za razveljavitev odpoklica članov sveta delavcev lahko nanaša le na pristojno volilno komisijo, svet delavcev ne more biti nosilec obveznosti v tem razmerju. Predlagatelji se v pritožbi neutemeljeno sklicujejo na odločitev Vrhovnega sodišča RS v zadevi opr. št. VIII Ips 157/2015 z dne 8. 9. 2015, v kateri je šlo za spor o razveljavitvi volitev članov sveta delavcev. V citirani zadevi je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da je svet delavcev lahko udeleženec v kolektivnem delovnem sporu, ki se nanaša na razveljavitev volitev članov sveta delavcev, saj je na podlagi 16. člena ZSDU nosilec obveznosti za objavo sklepa o razpisu volitev. V obravnavanem sporu o odpoklicu članov sveta delavcev pa ni predvidena objava sklepa o razpisu volitev po 16. členu ZSDU oziroma druga dejavnost sveta delavcev, temveč volilna komisija razpiše glasovanje o odpoklicu in določi dan glasovanja, kot to določa prvi odstavek 49. člena ZSDU. Iz navedenih razlogov svet delavcev v tem sporu ne more imeti položaja udeleženca, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje v tem delu pravilno zavrnilo predlog.

8. Predlagatelji v pritožbi neutemeljeno uveljavljajo, da bi moralo sodišče prve stopnje odločiti po vsebini o celotnem predlogu zoper prvega nasprotnega udeleženca. Z izjemo spora o razveljavitvi volitev oziroma odpoklicu predlagateljev kot članov sveta delavcev ZSDU o drugih postavljenih zahtevkih ne predvideva sodnega varstva. Sodno varstvo v zvezi s sodelovanjem delavcev pri upravljanju je poleg naštetih primerov iz 52. člena ZDSS-1 v kolektivnem delovnem sporu dopustno tudi, če tako določa zakon (6.g člen ZDSS-1). Tak zakon je ZSDU, ki sodno varstvo pred delovnim sodiščem (106. člen ZSDU) predvideva v primerih iz 33., 44., 49., 53., 83., 102. in 104. člena zakona. Iz teh določb ne izhaja, da bi bilo sodno varstvo v kolektivnem delovnem sporu dopustno glede izpodbijanja posameznih volilnih opravil ali glede zahteve za ugotovitev dejstev. Uveljavljanje tovrstnih zahtevkov torej ne spada v sodno pristojnost, zato je sodišče prve stopnje v tem obsegu pravilno zavrglo predlog zoper volilno komisijo.

9. Po prvem odstavku 53. člena ZSDU lahko predlagatelji v osmih dneh zahtevajo na pristojnem sodišču razveljavitev volitev v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. Predlagatelji so zahtevali razveljavitev volitev za njihovo razrešitev kot članov sveta delavcev, takšnemu predlogu pa je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku ugodilo. Za odločitev v tem sporu je odločilno, ali okoliščina, da so volivci lahko glasovali le o odpoklicu vseh petih članov sveta na enak način, ne pa posamezno za vsakega od odpoklicanih članov, pomeni bistveno kršitev postopka volitev, ki je oziroma bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost volitev.

10. Materialnopravna podlaga postopka odpoklica članov sveta delavcev so določbe ZSDU, zato je potrebno tudi bistvene kršitve postopka odpoklica članov sveta delavcev presojati kot kršitev tega zakona. ZSDU v 51. členu določa, da se za izvedbo glasovanja o odpoklicu smiselno uporabljajo določbe tega zakona o volitvah članov sveta delavcev. Glede vsebine glasovnic za volitve članov sveta delavcev pa drugi odstavek 37. člena ZSDU določa, da se na glasovnici navedejo imena kandidatov za člane sveta delavcev po abecednem redu priimkov, z navedbo, za koliko kandidatov se glasuje. V 38. členu ZSDU je nadalje določeno, da se voli tako, da se obkrožijo zaporedne številke pred imeni tistih kandidatov za člane sveta delavcev, za katere se želi glasovati. Enako velja tudi, če gre za glasovanje o odpoklicu. V postopku pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila glasovnica sestavljena tako, da se je lahko glasovalo le o odpoklicu petih članov sveta, ne pa o odpoklicu posameznega člana. Takšna vsebina glasovnice, na podlagi katere je bilo izvedeno glasovanje o odpoklicu v obdobju od 27. 6. 2018 do 29. 6. 2018, tudi po stališču pritožbenega sodišča ni pravilna, kar je razlog za ugotovitev nezakonitosti odpoklica članov sveta delavcev.

11. Ni pravilno stališče prvega nasprotnega udeleženca v pritožbi, da so bili razlogi za odpoklic za vseh pet predlagateljev identični in da zato ni bilo mogoče glasovati o odpoklicu le nekaterih od njih. Razlogi morajo biti navedeni v zahtevi za začetek postopka odpoklica članov sveta delavcev. Ti so lahko sicer enaki, kar pa ne pomeni, da volivci tudi glasujejo le o odpoklicu vseh petih članov skupaj, saj je to v nasprotju z določbo 38. člena ZSDU. Poleg tega mora biti volivcem zagotovljena svoboda volitev v skladu s prvim odstavkom 52. člena ZSDU. Volivcu mora biti zagotovljena svobodna izbira med predlaganimi člani sveta delavcev. Imeti mora možnost, da se izreče o nadaljnji podpori oziroma odpoklica vsakega od petih članov sveta delavcev posebej. Zato je bil način glasovanja, kot ga je v glasovnici določil prvi nasprotni udeleženec, nezakonit. 12. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe prvega nasprotnega udeleženca, da ne gre za bistveno kršitev pravil postopka. Nepravilna vsebina glasovnice in nezakonit način glasovanja predstavljata takšno bistveno kršitev pravil postopka, ki je oziroma bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost volitev, saj ni mogoče ugotoviti, kakšna bi bila prava volja volivcev oziroma kako bi volivci volili, če bi jim prvi nasprotni udeleženec omogočil, da izjavijo svojo voljo o predlaganem odpoklicu za vsakega posameznega člana sveta delavcev. Poleg tega je volilna komisija v nasprotju z zgoraj opisanim pravilnim postopkom odpoklica članov sveta delavcev glasovnice, na katerih so se posamezni volivci opredelili do vsakega od petih članov sveta delavcev posebej, štela kot neveljavne.

13. Neutemeljen je nadalje pritožbeni očitek predlagateljev, ki se nanaša na odločitev o pravdnih stroških tega kolektivnega spora. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so predlagatelji v sporu zoper prvega nasprotnega udeleženca uspeli le z delom ene od petih točk predloga. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP pravilno odločilo, da predlagatelji krijejo svoje stroške postopka, prav tako pa je pravilna tudi odločitev, da po isti pravni podlagi tudi prvi nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške postopka. To pa pomeni, da je tudi pritožba prvega udeleženca zoper odločitev o stroških postopka neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče tudi v tem zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

14. Ker niso bili podani niti s pritožbama uveljavljeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbi predlagateljev in prvega nasprotnega udeleženca zavrnilo kot neutemeljeni ter potrdilo izpodbijano sodbo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP).

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker udeleženca s pritožbama nista uspela, krijeta vsaka svoje pritožbene stroške. Udeleženca krijeta tudi svoje stroške odgovorov na pritožbo, ker ti vlogi nista pripomogli k rešitvi tega kolektivnega delovnega spora.