Jedro

Prvotno označena tožeča stranka "lastniki večstanovanjske hiše, Trubarjeva .. Ljubljana" ni bila niti fizična, niti pravna oseba, zato ni mogla biti pravdna stranka, niti ji ni pravdne sposobnosti v smislu 3. odstavka 76. člena ZPP podelilo sodišče. Navedba poimensko naštetih lastnikov kot fizičnih in pravnih oseb zato ne more predstavljati subjektivne spremembe tožbe, pač pa le popravo tožbe skladno s 1. odstavkom 81. člena ZPP. Kadar s pogodbo o upravljanju lastniki v večstanovanjski hiši upravnika pooblastijo za zastopanje pred sodišči v sporih o njihovih pravicah in koristih, kar izrecno dopušča 29. člen SZ, posebno pravdno pooblastilo lastnikov - podpisnikov pogodbe o upravljanju ni več potrebno. Tako pravdno pooblastilo pa se ne more raztezati na tiste lastnike večstanovanjske hiše, ki pogodbe o upravljanju niso podpisali,

Izrek

1. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v 1. točki izreka spremeni tako, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke G. d.o.o. Ljubljana, po katerem ji je tožena stranka dolžna izročiti vso potrebno dokumentacijo v zvezi z upravljanjem in objekt Trubarjeva ... v Ljubljani v upravljanje takoj, zavrne. 2. V preostalem delu 1. točke izreka, v 2. točki in v 1. odstavku 3. točke izreka sodbe se pritožbi ugodi, izpodbijana sodba v navedenem obsegu razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. 3. Odločitev o pritožbenih stroških tožene stranke se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da mora tožečim strankam izročiti vso dokumentacijo v zvezi z upravljanjem in objekt Trubarjeva ... v Ljubljani takoj v upravljanje (1. točka izreka). Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, po katerem naj bi sodišče ugotovilo, da je neveljavna pogodba o upravljanju, sklenjena med etažnimi lastniki objekta Trubarjeva ... in družbo G. d.o.o. Ljubljana, kot tudi odpoved pogodbe o upravljanju, sklenjene med etažnimi lastniki objekta Trubarjeva ... in po nasprotni tožbi tožečo stranko, ki jo je podal upravni odbor lastnikov stanovanjske hiše Trubarjeva ... dne 10.10.1996, tožeča stranka pa je še vedno upravnik objekta Trubarjeva ... (2. točka izreka sodbe). Toženi stranki je naložilo v plačilo tudi 141.200,00 SIT pravdnih stroškov tožečih strank, tožeči stranki pa naložilo v plačilo separatne stroške tožene stranke v znesku 26.220,00 SIT (3. točka izreka sodbe). Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka (po nasprotni tožbi tožeča stranka - v nadaljevanju tožena stranka), razen v delu glede odločitve sodišča o povračilu separatnih stroškov (2. odstavek 3. točke izreka sodbe). Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP in predlagala, da pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbo zavrže, podredno pa, da tožbeni zahtevek tožečih strank zavrne in ugodi tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi, ali pa sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške. V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka predlagala, naj jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne. Stroškov pritožbenega odgovora ni priglasila. Pritožba je utemeljena. Tožena stranka utemeljeno oporeka aktivni legitimaciji družbe G. d.o.o. Ljubljana v tem sporu. Navedena tožeča stranka kot sedanji upravnik večstanovanjskega objekta Trubarjeva ..., Ljubljana, uveljavlja zoper toženo stranko zahtevek na izročitev dokumentacije v zvezi z upravljanjem in objekt Trubarjeva ... v upravljanje. Kot sedanji upravnik pa ni subjekt materialnopravnega razmerja s toženo stranko kot bivšim upravnikom. Noben predpis takega razmerja med navedenima pravdnima strankama ne vzpostavlja, tožeča stranka pa niti ne zatrjuje, da bi vtoževana obveznost tožene stranke temeljila na njunem pogodbenem razmerju. Tožeča stranka bi uveljavljani tožbeni zahtevek lahko uperila le zoper lastnike večstanovanjskega objekta Trubarjeva ... Ljubljana na podlagi sklenjene pogodbe o upravljanju. Ker tožeča stranka G..d.o.o. Ljubljana nima s tožbo uveljavljene materialne pravice, ki bi jo lahko uveljavljala zoper toženo stranko kot bivšega upravnika večstanovanjskega objekta Trubarjeva ... Ljubljana, je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožbenemu zahtevku tožeče stranke G d.o.o. ugodilo. Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo v delu, kolikor se nanaša na tožbeni zahtevek tožeče stranke G. d.o.o. Ljubljana na podlagi 4. točke 358. člena ZPP spremenilo tako, da je njen tožbeni zahtevek zavrnilo. Pritožnica sicer zmotno meni, da je tožeča stranka s tem, ko je kot tožečo stranko namesto prvotno navedene "lastniki večstanovanjske hiše Trubarjeva ... Ljubljana", kasneje označila poimensko navedene pravne in fizične osebe, spremenila tožbo. Za subjektivno spremembo tožbe gre takrat, kadar namesto prvotno pravdno sposobne stranke toži druga pravdno sposobna stranka (primerjaj tudi 187. člen ZPP). Prvotno označena tožeča stranka "lastniki večstanovanjske hiše, Trubarjeva ... Ljubljana" ni bila niti fizična, niti pravna oseba, zato ni mogla biti pravdna stranka, niti ji ni pravdne sposobnosti v smislu 3. odstavka 76. člena ZPP podelilo sodišče. Navedba poimensko naštetih lastnikov kot fizičnih in pravnih oseb zato ne more predstavljati subjektivne spremembe tožbe, pač pa le popravo tožbe skladno s 1. odstavkom 81. člena ZPP. Zgolj poimenska navedba fizičnih in pravnih oseb kot tožečih strank v tem postopku pa ne izpolnjuje pogojev iz 2. odstavka 105. člena ZPP, kot pravilno opozarja pritožnik. Stranke morajo biti označene z njihovim imenom ter stalnim oz. začasnim prebivališčem oz. sedežem strank. Sodišče prve stopnje je sicer tožečo stranko na naroku za glavno obravnavo dne 7.7.1999 (list. št. 26) pozvalo k popravi tožbe v smislu 1. odstavka 81. člena ZPP, ker prvotno označena tožeča stranka ne more biti pravdna stranka, vendar pri tem tožeči stranki ni dalo jasnih navodil, kako mora biti pravdna stranka označena, da bi bile tožba in vse nadaljnje vloge tožeče stranke popolne v skladu z 2. odstavkom 105. člena ZPP. To pomanjkljivost bo moralo prvostopenjsko sodišče sanirati v ponovljenem postopku, kajti povedano velja tudi za nasprotno tožbo tožene stranke (list. št. 6 - 10), v kateri je tožena stranka prav tako opredeljena kot "lastniki večstanovanjske hiše Trubarjeva ... Ljubljana", ki, kot je bilo že zgoraj obrazloženo, ne morejo biti pravdna stranka. Ker prvostopenjsko sodišče tudi v zvezi z nasprotno tožbo ni postopalo po 1. odstavku 81. člena ZPP, je s tem zagrešilo bistveno postopkovno kršitev iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Pri tem je potrebno pritrditi pritožbi, da bo moralo prvostopenjsko sodišče v ponovljenem postopku skrbneje preveriti tudi, ali ima pooblaščenec pooblastila vseh tožečih strank za zastopanje. Kadar s pogodbo o upravljanju lastniki v večstanovanjski hiši upravnika pooblastijo za zastopanje pred sodišči v sporih o njihovih pravicah in koristih, kar izrecno dopušča 29. člen SZ, posebno pravdno pooblastilo lastnikov - podpisnikov pogodbe o upravljanju ni več potrebno. Tako pravdno pooblastilo pa se ne more raztezati na tiste lastnike večstanovanjske hiše, ki pogodbe o upravljanju niso podpisali, čeprav imajo določbe v pogodbi o upravljanju tudi pravni učinek za preostale lastnike, ki pogodbe niso podpisali (primerjaj 1. odstavek 31. člena SZ). S pogodbo, dano pravdno pooblastilo namreč presega okvir rednega upravljanja (primerjaj 3. odstavek 31. člena v zvezi s 1. odstavkom 24. člena SZ). V kolikor bo torej sodišče ugotovilo, da pogodbe o upravljanju niso podpisale vse tožeče stranke, bo moralo pooblaščenca le-teh pozvati, naj predloži tudi njihovo pooblastilo za zastopanje. Pritožbeno sodišče sicer nima pomislekov v pravilnost razlogov prvostopenjskega sodišča, da je upravni odbor (v kolikor so ga ustanovili lastniki, katerih delež presega polovico vrednosti stanovanjskega objekta Trubarjeva ..., Ljubljana) imel pooblastilo tudi za razrešitev upravnika. Določbe sklepa o imenovanju upravnega odbora zbora lastnikov (priloga A 3) je prvostopenjsko sodišče pravilno ocenilo, pravilen pa je tudi zaključek prvostopenjskega sodišča, da glede na vsebino dopisov upravnega odbora z dne 10.10.1996 (priloga A 4) in z dne 26.11.1996 (priloga A 5) ni šlo za odpoved pogodbe, pač pa za razrešitev tožene stranke kot upravnika v smislu 4. odstavka 28. člena SZ. Prvostopenjsko sodišče pa se ni jasno opredelilo do trditve tožene stranke, da pogodbe o upravljanju, sklenjene z družbo G. d.o.o. Ljubljana ni podpisala M.T. in kaj naj bi to pomenilo za veljavnost sklenjene pogodbe o upravljanju (s tem pa seveda tudi za veljavnost sklepa o imenovanju upravnega odbora in njegovega pooblastila za razrešitev tožene stranke kot upravnika) glede na potrebno kvoto lastniških deležev podpisnikov pogodbe oz. sklepa o imenovanju upravnega odbora zbora lastnikov (trditve tožene stranke na list. št. 7. in 19), upoštevaje pri tem priloženo pogodbo (priloga A 2). O tem odločilnem dejstvu izpodbijana sodba nima jasnih razlogov, zato je ni mogoče preizkusiti (14. točka 2. odstavka 339. člena ZPP). Iz zgoraj navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi tožene stranke ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem (in nespremenjenem) delu na podlagi 1. in 3. odstavka 354. člena ZPP razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP.