Jedro

Pritožbeni interes mora obstajati v celotnem pritožbenem postopku, ne le ob vložitvi pritožbe. Pravovarstveni interes za pritožbo ima samo tista stranka, kateri bi, če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, to prineslo konkretno in neposredno pravno korist. Te pa tožena stranka ob dejstvu, da je izpolnila obveznost, katere dosojo izpodbija, glede na določbo 191. člena OZ nima.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 72,00 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni od prejema tega sklepa, od tedaj dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da zavarovanje denarne terjatve tožene stranke z zastavno pravico na nepremičninah, navedenih v izreku sodbe, dovoljeno s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 0865 Z 207/2011 z dne 13.6.2011, ni dopustno (točka I. izreka sodbe), zavrnilo pa tožbeni zahtevek v delu, v katerem je tožeča stranka zahtevala razveljavitev sklepa o zavarovanju terjatve in ustavitev postopka zavarovanja (točka II. izreka sodbe). V točki III. izreka prvostopenjske sodbe je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 8.205,72 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožena stranka je vložila pritožbo zoper stroškovni del sodbe – točko III. izreka. Meni, da bi moralo sodišče pri stroškovni odločitvi uporabiti 160. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), podrejeno pa uveljavlja, da bi moralo pri odmeri takse uporabiti taksno tarifo št. 1112, ne pa 1111. 3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. V celoti pritrjuje izpodbijani stroškovni odločitvi prvostopenjskega sodišča in poudarja, da je tožena stranka 11.1.2013 v celoti plačala stroške, odmerjene z izpodbijano sodbo, zaradi česar je pritožba brezpredmetna in nelogična. Prilaga potrdilo o prejemu plačanih stroškov z dne 11.1.2013. 4. Pritožba ni dovoljena.

5. Predpostavka za obravnavanje pritožbe je pravni interes pritožnika. Pritožbeni interes mora obstajati v celotnem pritožbenem postopku, ne le ob vložitvi pritožbe (prim. komentar J. Zobca k 343. členu ZPP v Pravdni postopek, Zakona s komentarjem, 3. knjiga, izdala GV Založba in Uradni list RS, leta 2009, stran 361). Pravovarstveni interes za pritožbo ima samo tista stranka, kateri bi, če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, to prineslo konkretno in neposredno pravno korist. Te pa tožena stranka ob dejstvu, da je izpolnila obveznost, katere dosojo izpodbija, kar izhaja iz potrdila, ki ga je tožeča stranka priložila odgovoru na pritožbo (v spisu na list. št. 48), glede na določbo 191. člena Obligacijskega zakonika nima. Tožena stranka svojega pravnega položaja, tudi če bi s pritožbo uspela, ne bi izboljšala, saj že plačanih stroškov postopka ne more dobiti povrnjenih, ker je brez pridržka plačala tudi še nepravnomočno dosojeni del pravdnih stroškov in se pri tem ni izogibala sili. Zato je višje sodišče njeno pritožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo. Odločitev temelji na prvem odstavku 346. člena in četrtem odstavku 343. člena ZPP.

6. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožena stranka mora skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP tožeči stranki povrniti potrebne (155. člen ZPP) stroške pritožbenega postopka. Te je pritožbeno sodišče odmerilo na podlagi specificiranega stroškovnika na koncu odgovora na pritožbo in skladno z Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT). Ker se tožena stranka ni pritožila zoper odločbo o glavni stvari, pač pa le zoper stroškovno odločitev, znaša nagrada za postopek s pritožbo 50,00 EUR (tar. št. 3220), pavšal po tar. št. 6002 znaša 10,00 EUR, priglašeni 20 % DDV pa 12,00 EUR. Skladno s 313. členom ZPP je rok za plačilo pritožbenih stroškov 15 dni od prejema tega sklepa. Če tožena stranka svoje obveznosti ne bo izpolnila, bo dolgovala še zakonske zamudne obresti (299. in 378. člen Obligacijskega zakonika).