Jedro

Dolžnik je vložil ponoven predlog za delegacijo pristojnosti, ki je v pravno bistvenih prvinah enak prejšnjemu, tako da gre za pravno identično vlogo.

Po drugem odstavku 319. člena ZPP mora sodišče ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena, okoliščina, da je tako, pa predstavlja procesno oviro za novo sojenje o pravno identični vlogi. Takšno vlogo je bilo zato treba skladno z omenjeno določbo ZPP zavreči.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper prvega dolžnika in drugo dolžnico pred Okrajnim sodiščem v Piranu teče več izvršilnih postopkov. Vodilna zadeva je In 192/2012, ostale pa so pristopne.

2. Prvi dolžnik (v nadaljevanju dolžnik) je dne 26. 8. 2022 podal ponoven predlog za prenos pristojnosti v vseh njegovih izvršilnih zadevah, ki se vodijo pred Okrajnim sodiščem v Piranu. V predlogu se sklicuje na številne kršitve v postopkih pred tem sodiščem. Izpostavlja zlasti, da je nekdanja predsednica in sodnica pristojnega sodišča Nataša Tomazini Tonejc v kazenskih zadevah, v katerih je bil stranka, odločala nezakonito in pristransko v njegovo škodo, ter da je ščitila premoženjske interese upnika in odvetnika A. A.. Dodaja, da je podala tudi pobudo za odvzem njegove poslovne sposobnosti, tako da mu je bila ta v določenem obdobju delno odvzeta. O tem je odločalo Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici po okrajnem sodniku Srečku Ritonji, ki je vodil kazenske obravnave tudi na Okrajnem sodišču v Piranu. Nezakonito in pristransko vodenje postopkov prav tako očita nekdanjima sodnicama pristojnega sodišča Tini Benčič in Stanki Poredoš. Meni, da na tak način ravna tudi sodnica tega sodišča Irena Šik Zabukovec. Glede razpravljajoče sodnice Ester Debernardi Pavliha pa navaja, da sodeluje z upnikom, da prijateljuje z nekdanjo predsednico pristojnega sodišča, ter da pozna sodnika Srečka Ritonjo. Zaradi vsega navedenega dvomi v objektivno nepristranskost pristojnega sodišča, kot tudi Okrožnega sodišča v Kopru ter Višjega sodišča v Kopru.

3. Predsednica pristojnega sodišča je ob predložitvi predloga za prenos pristojnosti Vrhovnemu sodišču navedla, da je dvom dolžnika v objektivno nepristranskost tega sodišča utemeljen, ter da bi bilo s prenosom pristojnosti dolžniku omogočeno, da v njegovih zadevah odloča sodišče, ki je v njegovem dojemanju nepristransko. V priloženi izjavi razpravljajoče sodnice ta priznava prijateljstvo z nekdanjo predsednico pristojnega sodišča Natašo Tomazini Tonejc ter znanstvo z okrajnim sodnikom Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici Srečkom Ritonjo.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

6. Dolžnik je v tej zadevi Vrhovnemu sodišču predlagal prenos pristojnosti že v vlogi z dne 17. 6. 2020. Vrhovno sodišče je o njegovem predlogu odločilo s sklepom I R 188/2020 z dne 20. 1. 2021 tako, da ga je zavrnilo.

7. V obravnavanem predlogu dolžnik uveljavlja v bistvenem enake razloge kot v predlogu z dne 17. 6. 2020 – ponovno podaja trditve o kršitvah in napakah v postopkih pred pristojnim sodiščem ter o okoliščinah na strani nekaterih sodnic tega sodišča, zaradi katerih te naj ne bi bile sposobne nepristranskega odločanja. V prej navedenem sklepu je bilo dolžniku že pojasnjeno, da takšni razlogi po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča ne utemeljujejo prenosa pristojnosti. Poudarjeno je bilo, da so odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posamičnih sodnikov namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Kljub temu je dolžnik vložil ponoven predlog za delegacijo pristojnosti, ki je v pravno bistvenih prvinah enak prejšnjemu, tako da gre za pravno identično vlogo (podana je torej pravna identiteta).

8. Po drugem odstavku 319. člena ZPP mora sodišče ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena, okoliščina, da je tako, pa predstavlja procesno oviro za novo sojenje o pravno identični vlogi. Takšno vlogo je bilo zato treba skladno z omenjeno določbo ZPP zavreči.1 1 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS I R 127/2020 z dne 11. 9. 2020, I R 89/2020 z dne 19. 6. 2020, I R 45/2017 z dne 6. 4. 2017 in I R 132/2010 z dne 16. 9. 2010.