Jedro

Pri podatkih iz sodnih evidenc, kot so podatki sodnega registra, gre za sodno znana dejstva, ki jih je sicer treba dokazovati, vendar v takšnih primerih zadošča, da stranka predlaga vpogled v javno evidenco, npr. v sodni register, kot je to v konkretnem primeru storil upnik v predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper družbenico.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in sklepa v izpodbijanih 1. točkah izreka potrdita.

II. Dolžnica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 17. 10. 2011 dovolilo nadaljevanje izvršbe zoper družbenico G. Š. kot je to predlagal upnik z vlogo dne 19. 8. 2011 (1. točka), dovolilo predlagano izvršbo (2. točka), za izvršitelja določilo R. D. (3. točka), premičninsko izvršbo zoper izbrisano družbo B. d.o.o. ustavilo (4. točka) in novi dolžnici naložilo v plačilo 66,70 EUR stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi po preteku osemdnevnega paricijskega roka dalje do plačila (5. točka). S sklepom z dne 9. 11. 2011 je zavrnilo ugovor dolžnice kot neutemeljen (1. točka), upniku pa ni priznalo stroškov, priglašenih v odgovoru na ugovor z dne 3. 11. 2011 (2. točka).

2. Zoper sklepa se pravočasno po pooblaščencu pritožuje dolžnica. V ugovoru zoper sklep z dne 17. 10. 2011, ki ga je višje sodišče glede na vsebino obravnavalo tudi kot pritožbo, navaja, da odločitev sodišča prve stopnje očitno temelji na tretjem in četrtem odstavku 24. člena ZIZ, po katerem mora upnik v primeru spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo z javno ali po zakonu overjeno listino dokazati, da je bila terjatev prenesena ali na drug način prešla nanj. Ker s takšno listino upnik ne razpolaga in takšna listina ne obstoji, niso podani pogoji za prenos terjatve iz prvotnega dolžnika družbe B. d.o.o., ki je bila izbrisana iz sodnega registra, na dolžnico kot družbenico te družbe. V pritožbi zoper sklep z dne 9. 11. 2011 uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa s stroškovno posledico. Primarno opozarja na ZPUOOD, ki je začel veljati 17. 11. 2011 in nalaga prekinitev postopka po 1. členu. Nadalje navaja, da upnik ne razpolaga z nobeno ustrezno verodostojno listino, ki bi lahko bila predmet same izvršbe. Ko jo bo upnik predložil, se bo izkazalo, da ne izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je možno izvršbo vložiti oziroma nadaljevati zoper dolžnico. Šele ko bo upnik verodostojno listino predložil, se bo dolžnica o njej lahko izjasnila. Ravno tako upnik ne razpolaga z listino po tretjem in četrtem odstavku 24. člena ZIZ. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Višje sodišče je izpodbijana sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu s 350. členom v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ. Ker dolžnica v pritožbah ni navedla, v katerem delu izpodbija sklepa, je višje sodišče v skladu s prvim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sklepa preizkusilo v delu, v katerem dolžnica ni uspel (v 1. točki sklepa z dne 17. 10. 2011 in 1. točki sklepa z dne 9. 11. 2011).

O pritožbi zoper sklep 17. 10. 2011

5. Če pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, se izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika, če upnik z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila obveznost prvotnega dolžnika prenesena na novega dolžnika oziroma je prešla na novega dolžnika na kak drug način (četrti v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZIZ). V konkretnem primeru je upnik v predlogu za nadaljevanje izvršbe z dne 19. 8. 2011 zatrjeval, da nova dolžnica kot družbenica izbrisane družbe odgovarja za obveznosti izbrisane družbe, saj je bila ob prenehanju izbrisane družbe B. d.o.o. njena družbenica. Kot dokaz za te navedbe je upnik predlagal vpogled v sodni register. Glede na to, da je iz predlaganih dokazov razvidno, da je bila ob izbrisu prvotnega dolžnika nova dolžnica edina družbenica izbrisane družbe, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je dovolilo nadaljevanje izvršbe zoper novo dolžnico.

6. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da upnik ne razpolaga z javno listino, s katero bi izkazal prehod terjatve na dolžnico kot družbenico izbrisane družbe. Upnik je prehod terjatve izkazal s podatki v sodnem registru, iz katerih izhaja, da je bila družba B. d.o.o. 7. 6. 2011 izbrisana iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga Okrožnega sodišča v Krškem, opr. št. Srg 2011/15356 z dne 19. 4. 2011, in da je bila edina družbenica dolžnica. Pri podatkih iz sodnih evidenc, kot so podatki sodnega registra, gre za sodno znana dejstva, ki jih je sicer treba dokazovati (saj ne gre za splošno oziroma notorno znana dejstva), vendar v takšnih primerih zadošča, da stranka predlaga vpogled v javno evidenco, npr. v sodni register, kot je to v konkretnem primeru storil upnik v predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper družbenico.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je upnik v danem enoletnem roku predlagal nadaljevanje izvršbe zoper osebo, za katero velja zakonska domneva, da je aktivni družbenik prvotnega dolžnika, ki je bil iz sodnega registra izbrisan brez likvidacije, in da so zato podani pogoji za nadaljevanje izvršbe zoper dolžnico. Pritožba ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora po 350. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijani 1. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi zoper sklep z dne 9. 11. 2011

8. Člen 18 Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb – ZPUOOD, določa, da z dnem njegove uveljavitve prenehajo veljati določbe od šestega do desetega odstavka 442. člena in 496. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP, ki določajo odgovornost aktivnih družbenikov izbrisanih družb za izpolnitev neplačanih obveznosti družb. Ustavno sodišče RS je z odločbo št. U-I-307/11 z dne 12. 4. 2012 med drugim odločilo, da 18. člen ZPUOOD ostane v veljavi, postopki, začeti pred uveljavitvijo ZPUOOD (17. 11. 2011), v katerih upniki izbrisanih družb uveljavljajo terjatve zoper družbenike takih družb, pa se nadaljujejo in končajo po določbah zakona, po katerem so bili začeti. V obravnavani zadevi je upnik podal predlog za nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe 19. 8. 2011, torej pred uveljavitvijo ZPUOOD, zato se predmetni postopek nadaljuje po določbah ZFPPIPP.

9. Prvotni dolžnik, družba B. d.o.o. je bila 7. 6. 2011 izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po določilih ZFPPIPP. V skladu z šestim odstavkom 442. člena ZFPPIPP aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev neplačanih obveznosti, ki jih je imela pravna oseba ob njenem prenehanju po 441. členu tega zakona. Po sedmem odstavku 442. člena ZFPPIPP je aktivni družbenik oseba, ki je v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane družbe imela položaj njenega družbenika in ki je imela v izbrisani pravni osebi pred njenim prenehanjem možnost vplivati na upravljanje in poslovanje tako, da bi lahko dosegla, da izbrisana družba pravočasno izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti ali da v rokih, določenih z zakonom, predlaga začetek stečajnega postopka.

10. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o ugovoru nove dolžnice zoper sklep z dne 17. 10. 2011. V slednjem pa je navedlo, da je bila nova dolžnica od 15. 9. 2008 vse do izstopa njena direktorica in edina družbenica s 100 % poslovnim deležem. V ugovoru dolžnica ugotovitev sodišča prve stopnje o njenem aktivnem družbeništvu niti ni izpodbijala, kar bi bila sicer dolžna storiti, saj je trditveno in dokazno breme, da ni aktivna družbenica, na njeni strani. Glede na ugotovljena dejstva in glede na vsebino ugovora, je torej materialnopravni zaključek, da ugovor dolžnice ni utemeljen, pravilen.

11. Neutemeljene so pritožbene navedbe o tem, da upnik nima nobene ustrezne verodostojne listine za izvršbo, saj je o obstoju podlage, na kateri temelji sklep o izvršbi zoper izbrisano družbo, že odločeno. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je namreč že postal pravnomočen, zato dolžnica v postopku trditev o neobstoju pravne podlage za njegovo izdajo ne more več uspeti. Nerelevantne so tudi pritožbene navedbe o tem, da upnik ni dokazal prehoda terjatve na dolžnico skladno s 24. členom ZIZ, saj je o tem višje sodišče odločilo v pritožbi zoper sklep z dne 17. 10. 2011. 12. Višje sodišče je glede na navedeno, in ker ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, neutemeljeno pritožbo dolžnice zavrnilo in sklep v izpodbijani 1. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O stroških pritožbenega postopka

13. Dolžnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (šesti odstavek 38. člena ZIZ).