Jedro

Nobeno zakonsko določilo ne omogoča, da bi bil lahko upravičenec s priznanim dodatkom za pomoč in postrežbo opredeljen kot oseba, ki jo 57. člen ZPIZ-2 določa kot upravičenca do priznanja družinske pokojnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženca št. ..., št. dosjeja ... z dne 15. 3. 2024 in odločbe št. ..., št. dosjeja ... z dne 20. 9. 2023 ter da se tožnici prizna pravica do družinske pokojnine oziroma da se zadeva vrne tožencu v novo odločanje.

2.Zoper sodbo se pritožuje tožnica zaradi napačnega in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Opiše upravni postopek in opozori, da pri tožnici ugotovljena telesna okvara vpliva na njeno zmožnost opravljanja življenjskih potreb, ker je odvisna od pomoči tretje osebe. Zaradi navedenega je upravičena do priznanja družinske pokojnine, na kar ne sme vplivati dejstvo, da se je poročila leta 2001.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravno pravilnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja.

5.V pritožbeni obravnavi ostaja sporna tožničina upravičenost do priznanja pravice do družinske pokojnine.

6.Sodišče je ključna dejstva povzelo v 8. točki obrazložitve, in sicer starost tožnice ob smrti očeta je bila 31 let in osem mesecev, ob vložitvi vloge pa 46 let in 10 mesecev, tožnica je bila od smrti očeta od 14. 9. 1998 dalje zaposlena, od 30. 6. 2001 dalje pa poročena. Upoštevajoč v 7. točki obrazložitve citirano določilo 57. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ-2) je ugotoviti, da za priznanje pravice do družinske pokojnine ni pravne podlage.

7.Ključno je, da je bila tožnica v času smrti očeta in kot izhaja iz podatkov v spisu od 14. 9. 1998 zaposlena, kar posledično pomeni, da pri tožnici ob smrti očeta oziroma eno leto po tem popolna nezmožnost za delo ni bila podana. Nenazadnje pa tožnica popolne nezmožnosti za delo, kot pravilno izpostavlja sodišče v 8. točki obrazložitve, niti ne zatrjuje. Samo dejstvo, da ima tožnica že od rojstva deformacijo levega stopala, ki se ji z leti poslabšuje1, pa na priznanje pravice do družinske pokojnine ne vpliva. Nobeno zakonsko določilo ne omogoča, da bi bil lahko upravičenec s priznanim dodatkom za pomoč in postrežbo opredeljen kot oseba, ki jo 57. člen ZPIZ-2 določa kot upravičenca do priznanja družinske pokojnine.

8.Pravno nerelevantna je pritožbena trditev, da se tožnica s poroko ni pozdravila. Dejstvo poroke je bilo izpostavljeno le v smislu, da v primeru zakonske zveze med zakoncema nastopi dolžnost preživljanja.

9.Na podlagi obrazloženega je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------

1Zaradi česar ji je bila v Republiki Srbski priznana pravica do dodatka za pomoč in nego tretje osebe in pravica do osebne invalidnine.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012) - ZPIZ-2 - člen 57, 57-7

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.