Jedro

Zgolj pavšalnega prerekanja sicer ustrezno specificiranega zahtevka iz naslova razlike plače sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati, ker je tožena stranka razpolagala z vsemi podatki o tožnikovi plači, tako da bi se lahko o tožnikovem zahtevku izjavila na podlagi svojega obrazloženega izračuna. Upoštevanje zgolj pavšalnega prerekanja bi v takšnem primeru pomenilo dopuščanje zlorabe procesnih pravic in kršitev določb 2. odst. 7. čl. v zvezi z 219. čl. ZPP/77.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožnikovemu zahtevku in mu iz naslova razlike med dejansko izplačano plačo za čas od 1.9.1990 do 31.8.1993 in višino izhodiščne plače za IV. tarifni razred po veljavnih kolektivnih pogodbah za to obdobje dosodilo 505.311,20 SIT bruto oz. 350.408,50 SIT neto, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamičnih mesečnih zneskov dalje do plačila ter iz naslova razlike nadomestila plače za čas čakanja na delo za obdobje od 1.9.1993 do 30.1.1994 na podlagi istih izhodišč dosodilo 91.227,00 SIT bruto, oz. 68.459,00 SIT neto z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19.3.1994 dalje ter za čas od 1.2.1994 do 30.4.1994 iz naslova razlike nadomestila plače 54.736,00 SIT bruto, oz. 41.076,00 SIT neto z zakonitimi zamudnimi obrestmi od mesečne zapadlosti delnih mesečnih razlik ter toženi stranki naložilo, da tožniku povrne 121.206,30 SIT stroškov postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi za čas od izdaje sodbe dalje. Hkrati je s sklepom zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila takse in zavrglo zahtevek za obračun davkov in prispevkov od neizplačanih razlik s strani sodišča. Pri tem je ugotovilo, da je bil v spornem obdobju tožnik razporejen na delovno mesto v IV. tarifnem razredu, da tožena stranka, kljub neugodnemu ekonomskemu stanju, ni izvajala postopka v smislu določb KP dejavnosti za dovoljeno znižanje plač, da nad toženo stranko v letu 1994 pravnomočno potrjena prisilna poravnava ni vplivala na obveznosti tožene stranke iz naslova zagotavljanja izhodiščnih plač, tako da je bil tožnikov zahtevek utemeljen.

Zoper gornjo sodbo se pritožuje tožena stranka iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem v pritožbi v bistvu izpodbija le višino dosojenih zneskov, češ da tožnik utemeljenost zahtevka po višini ni izkazal in se zato o višini tožena stranka tudi ni mogla izjaviti. Glede začetka teka zamudnih obresti pa opozarja, da bi zamudne obresti lahko sodišče priznalo le od dejanskih plačilnih dni.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v tej zadevi prvostopno sodišče izdalo izpodbijano sodbo na podlagi dovolj popolno in pravilno ugotovljenega dejanskega stanja ter ob pravilni uporabi materialnega prava, pri tem pa tudi absolutno bistvenih kršitev ZPP v postopku na prvi stopnji pritožbeno sodišče ni zasledilo.

V zvezi s pritožbenimi navedbami pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik ustrezno konkretiziral in specificiral svoj zahtevek, da bi se lahko o njem tožena stranka tudi po višini konkretno izjavila. S podatki, pomembnimi za izračun plač, v prvi vrsti razpolaga tožena stranka. Kolikor je štela, da zahtevek po višini ni pravilno oblikovan, bi lahko predložila svoj specificiran in ustrezno obrazložen izračun. Zgolj pavšalnega prerekanja višine zahtevka tako v postopku na prvi stopnji kot v pritožbenem postopku sodišče zato ni moglo upoštevati, saj bi sicer kršilo prepoved zlorabe procesnih pravic, ki izhaja iz 2. odst. 7. člena v zvezi z 219. členom v času sojenja na prvi stopnji veljavnega ZPP/77. Tudi glede začetka teka zamudnih obresti pritožba ni utemeljena. Že Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (SKPG - Ur. l. RS, št. 39/90) je v 4. odst. 35. člena določala, da se plače izplačujejo najmanj enkrat mesečno in sicer najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec. Zato je sodišče od prisojenih razlik plače zahtevane zamudne obresti utemeljeno priznalo od naslednjega dne v mesecu od razlike za pretekli mesec.

Glede na povedano in ker tudi druge pritožbene navedbe niso bile relevantne, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in kot pravilno ter zakonito potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.