Jedro

Pravilna in zakonita je odločitev prvostopenjskega sodišča, da je prekinilo postopek. Utemeljenost tožničinega zahtevka, da se je toženec dolžan izseliti in stanovanjske hiše, je odvisna tudi od vprašanja, ali je ta hiša skupno premoženje pravdnih strank. Gre torej za predhodno vprašanje, o katerem pa že teče že prej začeta pravda; ta niti ne več v začetni fazi, pač pa nesporno v fazi poskusa mirne rešitve zadeve (v mediaciji). Pritožnica sicer trdi, da bo tista pravda (o predhodnem vprašanju) dolgotrajnejša, ker se v njej obravnava še drugo premoženje. Vendar pa časovno ni mogoče natančneje oceniti ne poteka tiste pravde ne te predmetne za primer, da bi sodišče v njej samo reševalo predhodno vprašanje. Te primerjave niti pritožnica ne ponudi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom prekinilo pravdni postopek do pravnomočne rešitve pravdne zadeve I P 000/2019, ki teče med istima pravdnima strankama pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani zaradi ugotovitve obsega na skupnem premoženju in deležev na njem, v katerem se tožba nanaša tudi na sporno nepremičnino, iz katere tožnica zahteva toženčevo izselitev.

2. Proti sklepu se pritožuje tožnica. Navaja, da je bistveno, da ima nepremičnina status zaščitene kmetije, sama pa status kmeta, zato toženec ne more doseči solastniškega deleža. Nadalje navaja, da se je bila zaradi toženčevega nasilja prisiljena odseliti, še vedno pa prihaja na kmetijo, saj je to edini vir njenega zaslužka, pri čemer ji toženec nagaja in škoduje (uničuje sadike, odklaplja elektriko). Spor I P 000/2019 bo po njenih navedbah dolgotrajen, saj se nanaša na dve zaščiteni kmetiji, zadeva je še vedno v postopku mediacije. Prekinitev postopka ohranja nevzdržno stanje. Pritožnica trdi, da ima pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

3. Tožnica je vložila tudi dopolnitev pritožbe, vendar je pritožbeno sodišče ni upoštevalo, ker je bila vložena po poteku pritožbenega roka.

4. Toženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pravilna in zakonita je odločitev prvostopenjskega sodišča, da je prekinilo postopek. Utemeljenost tožničinega zahtevka, da se je toženec dolžan izseliti in stanovanjske hiše, je odvisna tudi od vprašanja, ali je ta hiša skupno premoženje pravdnih strank. Gre torej za predhodno vprašanje, o katerem pa že teče že prej začeta pravda; ta niti ni več v začetni fazi, pač pa nesporno v fazi poskusa mirne rešitve zadeve (v mediaciji). Pritožnica sicer trdi, da bo tista pravda (o predhodnem vprašanju) dolgotrajnejša, ker se v njej obravnava še drugo premoženje. Vendar pa časovno ni mogoče natančneje oceniti ne poteka tiste pravde ne te predmetne za primer, da bi sodišče v njej samo reševalo predhodno vprašanje. Te primerjave niti pritožnica ne ponudi. Zato tudi ni mogoče sprejeti očitka o nezagotovitvi sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

7. Zatrjevano toženčevo nasilje nad tožnico na vprašanje prekinitve postopka ne more vplivati. Tožnica ima za varstvo pred nasiljem na voljo druga ustrezna sredstva, poleg kazenskih, ki se jih očitno že poslužuje, tudi tista po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini.

8. Okoliščina, da naj bi šlo za zaščiteno kmetijo, in posledična trditev, da toženec zato na tej nepremičnini ne bo mogel pridobiti deleža, se tiče („le“) utemeljenosti predhodnega vprašanja, ne pa procesne odločitve sodišča, da počaka na njegovo rešitev v matični pravdi.

9. Na podlagi navedenega je bilo treba neutemeljeno pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP).