Jedro

Novi dokazi so lahko le tisti, ki so obstajali že v času, ko je tekel primarni postopek, pa stranka zanje (brez svoje krivde) ni vedela do trenutka, ko je nove dokaze še lahko predlagala.

Skladno s pravno teorijo lahko sodišče predlog za obnovo postopka zavrže tudi po tem, ko je vročen nasprotni stranki in celo po razpisu naroka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožene stranke za obnovo postopka (I. točka izreka) in ji naložilo v plačilo 2.031,18 EUR tožnikovih stroškov postopka o predlogu za obnovo (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov, naštetih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za obnovo postopka ugodi, podredno pa da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, namenjeno razveljavitvi prejšnje pravnomočne odločbe, ki se lahko vloži iz razlogov, opredeljenih v 394. členu ZPP. Tožena stranka je predlog za obnovo vložila iz razloga po 10. točki 394. člena ZPP, češ da je naknadno pridobila odločbo Višjega sodišča v Kopru, s katero je bilo o vprašanju, o katerem je sodišče v predmetnem postopku odločalo kot o predhodnem vprašanju, odločeno drugače, kot v predmetnem postopku. Zatrjuje torej, da je po pravnomočnosti sodbe v postopku, katerega obnovo predlaga (v nadaljevanju primarni postopek), pridobila nov dokaz, na podlagi katerega bi bila izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bil ta dokaz v njem uporabljen.

5. Po 10. točki 394. člena ZPP se lahko pravnomočno končani postopek obnovi, če stranka izve za nova dejstva ali če najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila zanjo lahko izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. V smislu tega predpisa so novi dokazi lahko le tisti, ki so obstajali že v času, ko je tekel primarni postopek, pa stranka zanje (brez svoje krivde) ni vedela do trenutka, ko je nove dokaze še lahko predlagala (praviloma do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo).(1) V obravnavanem primeru prvi navedeni pogoj ni izpolnjen, saj tožeča stranka izrecno zatrjuje, da je bila sodba, ki jo predlaga kot nov dokaz, izdana šele po pravnomočnosti odločitve v primarnem postopku (odločitev Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1941/2014, s katero je bilo pravnomočno odločeno v primarnem postopku, je bila izdana 14. 1. 2015, odločitev Višjega sodišča v Kopru, ki jo kot nov dokaz predlaga tožena stranka, pa 15. 1. 2015).

6. Pritožba tako sicer utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev napačno obrazložilo na način, da bi tožena stranka ugovore, ki jih je podala v postopku VI Pg 5003/2011, lahko podala tudi v primarnem postopku. Kljub temu pa s pritožbenimi navedbami v zvezi s tem ne more uspeti. Iz razlogov, obrazloženih v 5. točki obrazložitve tega sklepa, je namreč končna odločitev sodišča prve stopnje pravilna.(2)

7. Pritožba pa ne more uspeti niti z očitki, da je sodišče prve stopnje predlog tožene stranka za obnovo postopka neutemeljeno poslalo v odgovor tožeči stranki. Višje sodišče sicer pritrjuje pritožnikovemu stališču, da je bilo takšno ravnanje sodišča prve stopnje, glede na sprejeto odločitev, nepotrebno, ni pa bilo nedopustno. Skladno s pravno teorijo lahko namreč slednje predlog za obnovo postopka zavrže tudi po tem, ko je vročen nasprotni stranki in celo po razpisu naroka.(3) Takšno ravnanje torej lahko pomeni kvečjemu relativno bistveno kršitev določb ZPP, ki na pravilnost in zakonitost odločitve ni vplivala.

8. Pritožba tako ni utemeljena, izpodbijani sklep pa je pravilen (čeprav iz ne iz razlogov kot jih podaja sodišče prve stopnje). Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

9. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Podobno npr. VSL sklep II Cp 2555/2015, I Cp 1979/2015, VDS sklep Psp 188/2011, VS RS sklepih II Ips 530/2007, VIII Ips 283/2007, VIII Ips 288/2006. Ter L. Ude: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 593. Op. št. (2): Do vprašanja, ali bi bila primernejša zavrnitev predloga za obnovo ali njegovo zavrženje (sodna praksa v zvezi s tem vprašanjem ni enotna), se višje sodišče ni opredeljevalo, saj tožena stranka za pritožbo v tej smeri nima pravnega interesa (zavrnitev predloga njenega pravnega položaja ne bi v ničemer izboljšala).

Op. št. (3): L. Ude: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 600.