Jedro

Pri tem je izhajalo iz dejstva, da so začasne odredbe nujni ukrepi, ki jih zakon predvideva zaradi zaščite koristi ml. otrok.

Sodišče druge stopnje je izdano začasno odredbo po uradni dolžnosti spremenilo zgolj v trajanju slednje, saj je zakonsko izdaja takšne začasne odredbe omejena na devet mesecev (drugi odstavek 163. člena DZ).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se v II. točki izreka izpodbijanega sklepa prva in druga vrstica spremenita tako, da glasita: "Po uradni dolžnosti se izda začasne odredba, ki velja od izdaje tega sklepa dne 17. 5. 2021 do 17. 2. 2022 (torej devet mesecev) in glasi:"

II. V preostalem delu se pritožba v celoti zavrne kot neutemeljena in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v I., II. in III.b točki.“

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v celoti zavrnilo predlog predlagatelja G.R. za izdajo začasne odredbe, s katero je predlagal, da se do pravnomočne odločitve v tej zadevi ml. otroka L. in N. zaupata v varstvo in vzgojo njemu ter da je nasprotna udeleženka mati N.K. dolžna plačevati za vsakega otroka mesečno preživnino v višini 157,47 EUR in da stiki med nasprotno udeleženko in otrokoma potekajo dvakrat na teden po dve uri pod nadzorstvom CSD Maribor ter se v primeru kršitve nasprotni udeleženki izreče denarna kazen v višini 1.000,00 EUR. V II. točki izreka je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, ki velja do pravnomočne odločitve v tej zadevi, in sicer tako, da se osebni stiki, ki so bili med otrokoma L. in N.R. ter očetom - predlagateljem G.R. določeni s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru IV P 1044/2015 z dne 28. 12. 2018 začasno spremenijo tako, da se določijo v obliko osebnih stikov pod nadzorom strokovne osebe CSD Maribor v Enota Maribor Center v prostorih Društva Zrno oziroma na drugi lokaciji, ki jo za posamezni stik določi CSD v trajanju dveh ur tedensko, v sredo od 14.30 do 16.30 ure (razen v tretjem tednu v mesecu, in sicer namesto v sredo, v četrtek tako primeroma dne 20. 5. 2021 od 13.00 do 15.00 ure in dne 17. 6. 2021 od 13.00 do 15.00 ure). V II.b točki je odločilo za vsak odpadli stik iz razloga na strani otrok nadomesti v terminu, ki ga ob predhodni uskladitvi termina z mamo in očetom določi CSD in o tem predhodno obvesti sodišče. Morebitno odpoved stika sta dolžna nasprotna udeleženca nemudoma oziroma vsaj tri dni pred posameznim predvidenim stikom z opredeljenimi razlogi odpovedi nemudoma sporočiti CSD. V II.c točki je določeno, da je nasprotna udeleženka dolžna poskrbeti za navzočnost otrok na kraju stika ob začetku vsakega posameznega stika in za vrnitev otrok po koncu stika. Prav tako pa je nasprotni udeleženec - oče dolžan na kraju vsakega posameznega stika pravočasno udeležiti se v celotnem trajanju in je dolžna ob koncu stika prepustiti oba otroka. Stiki izven tako določenega obsega niso dovoljeni (II.d in e točka). V II.f točki je določena denarna kazen v primeru nespoštovanja začasne odredbe in v II.g točki je določeno, da je CSD dolžan spremljati izvajanje sklepa o izdaji začasne odredbe in sodišču podajati poročila. V III. točki je sodišče na predlog predlagatelja CSD Maribor izreklo ukrepa trajnejšega značaja omejitve starševske skrbi nasprotnima udeležencema N.K. in G.R., in sicer v trajanju enega leta od izdaje sklepa, torej od 17. maja 2021 do 17. maja 2022 z omejitvijo starševske skrbi na področju izvajanja stikov in delno varstva in vzgoje otrok na način, da se jima prepove brez soglasja drugega starša odločati o zamenjavi osebnega zdravnika otroka, o vključitvi ali zamenjavi psihološke obravnave otrok ter o izbiri ali zamenjavi otroških dejavnosti otrok (III.a točka izreka), v III.b točki izreka je nasprotna udeleženca napotilo, da se v roku osem dni vključita v redno individualno psihološko obravnavo ali v redno obravnavo pri D.c. M. in sta dolžna tudi spoštovati navodila terapevtov. Prav tako je v III.c točki odločilo, da sta nasprotna udeleženca dolžna najkasneje v roku osem dni prepustiti vključitev obeh otrok v redno individualno psihološko obravnavo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Center za socialno delo pa je dolžan izvajati nadzor nad izvajanjem tega ukrepa trajnejšega značaja. V točki III.e je odločilo, da se otroka postavita pod skrbništvo v omejenem obsegu, kot je omejena starševska skrb glede vključitve obeh otrok v redno individualno psihološko obravnavo, o zamenjavi osebnega izbranega zdravnika otrok ter o izbiri ali zamenjavi obšolskih dejavnosti. V IV. točki izreka je odločilo, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom, zato so udeleženci dolžni priglasiti nastale stroške v roku 15 dni, če želijo uveljavljati njihovo povrnitev.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje predlagatelj začasne odredbe G.R., in sicer zoper I. točko izreka glede zavrnitve predlagane začasne odredbe, zoper II. točko izreka, torej zoper odločitev o izdani začasni odredbi po uradni dolžnosti in zoper III.b točko, v kateri je napoten v redno individualno psihološko obravnavo. V pritožbi navaja, da je prepričan, da je vložil utemeljen predlog za izdajo začasne odredbe zaradi neizvajanja stikov med predlagateljem in njegovima hčerama. Stiki med otrokoma in očetom se namreč od 29. 9. 2020 ne izvajajo iz razloga, ker nasprotna udeleženka izsiljuje določitev stikov po sklepu Okrožnega sodišča v Mariboru IV P 1044/2015 z dne 28. 12. 2018, v katerem ni določenih nadomestnih stikov, denarne kazni in ga je zelo enostavno zlorabljati, brez kakršnekoli sankcije. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ne upošteva mnenja CSD Maribor, iz katerega je razvidno, da so meseca septembra 2020 nastale nove okoliščine, ki so še prisotne in zaradi katerih sta ml. deklici ogroženi do te mere, da je potrebna začasna odredba. Spremenjene okoliščine so nastale na strani matere N.K. dne 9. 9. 2020 in so še zmeraj prisotne. Zaradi opisanega so podane vse štiri predpostavke za predodelitev otroka, saj nasprotna udeleženka N.K. onemogoča stike že od 29. 9. 2020. Stikov med otrokoma in očetom ni mogoče vzpostaviti niti s strokovno pomočjo CSD Maribor. Predlagatelj je vedno spoštoval sodne odločbe in otrokove koristi je možno varovati le s predodelitvijo otrok k očetu, saj sta otroka pri nasprotni udeleženki ogrožena, kot je razvidno iz mnenja CSD Maribor z dne 25. 2. 2021. Tako je potrebno oba otroka nemudoma predodeliti. Pritožba povzema mnenje CSD. Poudarja pa tudi dolžnost sodišča, da maksimizira korist otroka. Odločeno pa mora biti hitro in učinkovito ter celovito, z upoštevanjem vseh konkretnih okoliščin primera. Začasne odredba, izdana po uradni dolžnosti, pa je izdana v nasprotju z otrokovimi koristmi in v nasprotju z zakonom, zato jo je potrebno razveljaviti, saj se takšna začasna odredba lahko izda le, če je otrok ogrožen, na strani predlagatelja pa niso izpolnjeni pogoji po 157. členu Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) za izdajo začasne odredbe. Z odločitvijo, da se izvajajo stiki z očetom pod nadzorom, je v nasprotju s koristmi otrok, saj sodišče ne more „kaznovati" očeta za „prekrške" mame. S takšno določitvijo stikov se namreč dopušča odtujevanje otrok od očeta in bi s takšno odločitvijo lahko privedlo do popolnega odtujitvenega sindroma, saj so do sedaj vsi izvedenci ugotovili, da ni razloga, da se stiki z očetom izvajajo pod nadzorom. Predlagatelj pa se pritožuje tudi zoper III.b točko izpodbijanega sklepa, v skladu s katero se mora nasprotni udeleženec udeležiti oziroma vključiti v redno individualno psihološko obravnavo pri D.c.M., saj je že bil vključen v redno obravnavo v D.c.M., kjer je obravnavo zaključil 17. 5. 2021. Na tej instituciji pa so mu sporočili, da se nadaljnje obravnave ne bodo izvajale, ker jih je predlagatelj končal. K zadevi prilaga še dodatno lastno izjavo, saj se v postopku ne čuti enakopravnega, deležen je nepristranskega sojenja. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, nasprotni udeleženki pa naloži povrnitev potrebnih in priznanih stroškov. V odgovoru na pritožbi predlagatelj CSD odgovarja na pritožbene navedbe zoper pritožbo predlagatelja zoper III.b točko, in sicer, da predlagatelj dokazov o zaključku terapije ni podkrepil z ustreznimi dokazi, niti ni zatrjeval, da se je vključil v psihološko obravnavo pri drugem psihologu ali terapevtu, sicer pa se je predlagatelj na CSD 7. 6. 2021 strinjal, da se bo ponovno vključil v ustrezno psihološko obravnavo, o čemer bo CSD tudi seznanil. Prilaga dopis CSD, iz katerega izhaja, da predlagatelj G.R. stikov pod nadzorom ne bo izvajal, s čemer bo preprečil izvajanje psihičnega nasilja nad ml. otrokoma s strani matere in njenih bližnjih sorodnikov in da se bo ponovno vključil v zakonsko in družinsko terapijo ali k drugemu psihoterapevtu, o čemer bo seznanil center, če bo pri tem potreboval pomoč centra, bo center kontaktiral. 3. Pritožba je delno utemeljena.

4. V predmetnem postopku je potrebno glede izdaje časne odredbe uporabiti določbe Družinskega zakonika (v nadaljevanju ZD). Iz 161. člena DZ pa izhaja, da se lahko začasna odredba izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v 100. členu določa, da se začasne odredbe za varstvo koristi otrok izdajo pod pogoji, ki jih določa DZ, izdajo pa se po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje, torej Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Tako je edini kriterij pri izdaji začasne odredbe verjetno izkazana resna ogroženost otroka.

5. V predmetni zadevi je bilo s sklepom IV P 1044/2015 z dne 28. 12. 2018 odločeno o stikih otroka z očetom na način, da otroka preživita med tednom vsako sredo z nočitvijo do četrtka zjutraj vsak drugi vikend od sobote od 9.00 ure do nedelje do 17.00 ure ter določeni stiki v času poletnih počitnic. Ker se stiki niso izvajali, je 18. 3. 2020 predlagatelj vložil predlog za izdajo začasne odredbe, zadeva pa je tekla pod opr. št. I Z 14/2020, v kateri je predlagatelj predlagal, da v času epidemije koronavirusa otroka živita pri očetu in da se izvajajo stiki med otrokoma in očetom skladno z dosedanjim izvršilnim naslovom, torej v skladu s pravnomočno sodno odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru IV P 1044/2015 z dne 28. 12. 2018. Sodišče prve stopnje je takrat z začasno odredbo začasno spremenilo stike po sklepu IV P 1044/2015 z dne 28. 12. 2018, vendar pa je sodišče druge stopnje s sklepom z dne 1. 2. 2021 III Cp 39/2021 odločitev razveljavilo. V predmetnem postopku predlagatelj predlaga predodelitev otrok in izdajo začasne odredbe, in sicer, da se oba otroka predodelita njemu v varstvo in vzgojo in da se materi določijo opredeljeni stiki, podobno kot so bili določeni stiki zanj oziroma, da le-ti potekajo pod nadzorom CSD ter da se določi preživnina, ki jo naj plačuje nasprotna udeleženka.

6. Bistvo problema, ki ga poudarja predlagatelj v predlogu za spremembo stikov in začasni odredbi je dejstvo, da njegovi stiki z otrokoma pogosto izostajajo in da se v daljšem obdobju od 29. 9. 2020 do danes ne izvajajo. Pritožba se sklicuje predvsem na mnenje CSD z dne 25. 2. 2021, iz katerega izhaja, da sta ml. deklici ogroženi do te mere, da je potrebna začasna odredba, spremenjene okoliščine pa so nastale dne 9. 9. 2020 in so še zmeraj prisotne, saj mati stike onemogoča in jih ni mogoče vzpostaviti niti s strokovno pomočjo CSD Maribor. Otrokove koristi pa je tako mogoče zavarovati le s predodelitvijo otroka.

7. Sodišče prve stopnje je glede predlagane začasne odredbe izvedlo obsežen dokazni postopek, opredelilo se je tudi do mnenja CSD z dne 25. 2. 2021, iz katerega izhaja, da sta deklici vpeti v visoko konflikten starševski odnos, ki traja že osem let. Mati odklanja očeta kot enakovrednega starša in njeno samovoljno sprejemanje bistvenih odločitev pri izvajanju starševskih skrbi CSD prepoznava kot ogrožujoče za otroka, saj ne sodeluje niti z očetom niti s CSD, stiki pa se ne izvajajo, zato sta otroka v veliki čustveni stiski. Starša pa nista dosegla niti dogovora o psihološki obravnavi obeh otrok, niti da bi se sama vključila v psihološko obravnavo. V postopku je bilo nesporno ugotovljeno, da oče nima stikov z otrokoma od 29. 9. 2020, z izjemo treh stikov med ml. L. v nedeljo 22. 11. 2020, 25. 11. in 9. 12. 2020. Oba udeleženca postopka sta si enotna, da sta otroka v stiski, vendar pa so razlogi za stisko nasprotujoči. Oče R. je razlog pripisoval dejanjem matere, ki preprečuje izvajanje stikov in zaradi pritiskov, ki jih izvaja ona in njena starša na oba otroka, stališče mame K. pa je bilo, da otroka ne želita izvajati stikov z očetom, čeprav stike podpira in izvaja primeren starševski odnos, vendar otroka izražata bojazen, da bi se v času izvajanja stikov nanju vršil pritisk s strani očeta in njegove družine, ki prihaja v času izvajanja stikov v stik z otrokoma. Mama že od septembra 2020 išče razloge, da se stiki ne bi izvajali in stisko prenaša na otroka.

8. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrnilo. Pri tem je izhajalo iz dejstva, da so začasne odredbe nujni ukrepi, ki jih zakon predvideva zaradi zaščite koristi ml. otrok.1 Pri odločanju pa je izhajalo iz spoznanja, da je po ločitvi staršev v največjo korist otrok čimbolj enakovredno preživeti čas z obema staršema. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v stališčih udeležencev, kateri varuje koristi otrok, podano izrazito neskladje, v ta namen pa je tudi zaslišalo obe stranki postopka, pridobilo mnenje - poročilo šole, zaslišalo številne priče in ugotovilo, da je pri obeh hčerah opažati stisko o čemer ima obsežne razloge v 14. do 16. točki obrazložitve. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta deklici uspešni in družabni učenki, ni zaznati slabega ravnanja z njima, vendar otroka izostajata od pouka ob sredah, ko bi jo po pouku moral prevzeti oče. CSD je pojasnil, da je ravnanje obeh staršev neustrezno, da pa ni podlage za stike pod nadzorom oz. namestitev otrok v zavod. Vztrajali pa so pri izvedbi prvega stika med očetom in otrokoma po več mesečni prekinitvi s pomočjo CSD. CSD je predlagal izrek ukrepa trajnejšega značaja po 171. člena DZ (omejitev starševske skrbi).

9. Res je, da je CSD v mnenju 25. 2. 2021 predlagal, da se otroka zaupata očetu in je s tem sledil predlagani začasni odredbi predlagatelja. Sprožilni dogodek za slednje pa je dogodek z dne 9. 9. 2020, ko je mati brez očetovega soglasja poskrbela, da je CSD v Svetovalnici za žrtve nasilja in zlorab Maribor z L. opravil pogovor, zapis pa je bil posredovan sodišču, slednjemu pa je sledil "izbruh" očeta konec meseca septembra, ki ga je mati izkoristila za nadaljnje neizvajanje stikov, zlasti L., ki jo je vozila k različnim strokovnjakom in institucijam za pridobivanje potrdil, da stiki odpadejo. CSD zaključuje, da mati ni delovala v korist otrok, ker je oba vpletla v visoko konflikten starševski odnos in ne prepoznava dejanskih potreb otrok in je CSD od septembra 2020 ne prepoznava več kot dovolj dobrega starša. 10. Sodišče prve stopnje je na podlagi do sedaj izvedenega dokaznega postopka ter dokaznega postopka v zadevi Z 14/2020 zaključilo, da s stopnjo prepričanja potrjuje obstoj izrazitega trajajočega in intenzivnega konflikta medstarševskega odnosa, ki so ga izvedenci že v preteklosti prepoznali kot ogrožujočega za zdrav razvoj obeh deklic in ga sedaj ugotavlja vsak od staršev, ki pa vzrok pripisuje izključno drugemu staršu. 11. Sodišče prve stopnje v 33. točki obrazložitve, potem ko obsežno opiše celotno dogajanje obeh staršev (predvsem ravnanje predlagatelja v mesecu aprilu 2021), povzema izvedenska mnenja v do sedaj izvedenih postopkih in zaključuje, da ni rešitev problema tisto, kar počne mati, ko iz odločanja o obeh otrocih izključuje očeta kot drugega starša, ga ocenjuje kot nekompetentnega in nezainteresiranega za ureditev razmer in da zgolj z vsemi razpoložljivimi mehanizmi izvaja na ta način psihično nasilje nad otrokoma, po drugi strani pa nima prav niti oče, ki z vsemi predvidenimi in neortodoksnimi mehanizmi tudi po nepravnih poteh ter nenehnimi očitki na račun drugega izključujočega starša poskuša doseči svoj cilj s predodelitvijo otrok, učinkovito pa ne pripomore sam k vzpostavitvi odnosa z materjo. Zato meni, da kljub podpirajočemu mnenju CSD, očetova predlagana začasna odredba dolgoročnega uspeha ne bo prinesla, le njun spor bi spremenil obliko in ugibati je, da bi se prevesil v težave matere ob vračanju otrok ob koncu stikov. Sodišče prve stopnje pravilno zaključi, da ni namen začasne odredbe, da se z njimi kontinuirano večkrat med postopkom praktično nenehno ureja stike med otroki in starši glede nasprotnih želja in spreminjajočih se razmer, pri tem pa se oče ni odločil za vložitev izvršbe po izvršilnem naslovu, ki ga predstavlja sodba IV P 1044/2015 z dne 28. 12. 2018 glede stikov očeta in deklic. Zato je po mnenju sodišča druge stopnje pravilen zaključek sodišča prve stopnje, ki je predlagano začasno odredbo predlagatelja zavrnilo.

12. Nadalje je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo po uradni dolžnosti o stikih pod nadzorom (163. člen DZ), ki potekajo med otrokoma in očetom v trajanju dveh ure tedensko, čemur predlagatelj ostro nasprotuje, saj meni, da niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe, saj otroka nista ogrožena.

13. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je potrebno čimprej vzpostaviti redne stike starša z otrokom in vsem nuditi pomoč z možnimi razumnimi ukrepi, ki jih ima na voljo država, zato je tudi v največjo korist otrok, pri katerih se stiki že od septembra 2020 ne izvajajo redno, da se najprej vzpostavi stik pod nadzorom, ki bi pripomogel k kasnejši normalizaciji medstarševskega odnosa in zmanjšal stisko pri otrocih. Takšne stike bo tudi najlažje čimprej vzpostaviti, zaradi česar se bo začelo odpravljati vzroke za nepotek stikov, s čemer bodo najbolj varovane koristi obeh otrok, ki ostajata brez stikov že predolgo časa. V slednjem sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja ogroženost otrok, zato nima prav pritožba, da sodišče prve stopnje nima podlage za izrek začasne odredbe o stikih pod nadzorom, ker otroka nista ogrožena. Slednje pa tudi ne pomeni sankcioniranje predlagatelja, kot slednji navaja v pritožbi. Ogroženost otroka oziroma tesnost stikov med otrokom in staršem je podana, kadar se stiki ne izvajajo dovolj pogosto, kar lahko vodi v postopek odtujitve. Prav stiki pod nadzorom pa bodo slednje preprečili. Sodišče prve stopnje pa je začasno odredbo po uradni dolžnosti izdalo skupaj z ukrepom trajnejšega značaja omejitve starševske skrbi nasprotnima udeležencema, s katerima želi doseči, da se odnosi med njima toliko uredijo, da s svojim ravnanjem pri otrokoma ne bosta povzročala stiske, da bosta sodelovala med seboj in s CSD, kar je mogoče doseči zgolj z rednim vključevanjem v določeno pomoč, tako njiju kot obeh otrok. Slednje pa bo predstavljalo tudi okoliščino pri nadaljnjem odločanju o meritornem predlogu predlagatelja o predodelitvi otrok v varstvo in vzgojo. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je situacija med staršema skrb vzbujajoča, vendar še ni podlage za namestitev otrok v krizni center, čemur pritrjuje tudi CSD. Zato se je sodišče prve stopnje pravilno najprej poslužilo najprej milejših ukrepov v skladu s 156. členu DZ.

14. Sodišče druge stopnje je izdano začasno odredbo po uradni dolžnosti spremenilo zgolj v trajanju slednje, saj je zakonsko izdaja takšne začasne odredbe omejena na devet mesecev (drugi odstavek 163. člena DZ). V tem času bi se stiki s predlagateljem in otrokoma lahko uredili, potem pa bodo potekali v skladu z že izdanim sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. IV P 1044/2015 z dne 28. 12. 2018 oz. do nove odločitve sodišča prve stopnje glede stikov.

15. Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje iz 38. točke obrazložitve, da sta zaradi izvajanja starševske skrbi R. in K. oba otroka že ogrožena, njunih koristi ni mogoče zavarovati brez posega v njuno starševsko skrb, ker sta nezmožna starševskega sodelovanja, komunikacije in doseganja dogovora, otroka pa sta v stiski, ki jo vsak s svojega vidika opisujejo vsi udeleženci postopka in drugi, ki se tesneje srečujejo z otrokoma, tako CSD, pedopsihiater terapevt, kot tudi šolska svetovalna služba. Zato je tudi po mnenju sodišča druge stopnje povsem utemeljen izrek predlaganega ukrepa trajnejšega značaja, ki ga je podal CSD, kar bo prispevalo k normalizaciji odnosov vseh udeležencev. S tem pa se bo tudi zmanjšal negativen vpliv na otroka kar bo vodilo k realizaciji njune pravice do zasebnega življenja v obliki rednih stikov z očetom. Sodišče prve stopnje je tako pravilno, v skladu z 171. členom DZ, omejilo starševsko skrb, kot podrobneje izhaja iz III. točke izreka izpodbijanega sklepa.

16. Nasprotni udeleženec nasprotuje izreku ukrepa trajnejšega značaja zgolj v delu, kjer je napoten na individualno psihološko obravnavo, saj zatrjuje, da je s slednjo že zaključil. Glede na njegove navedbe pred CSD, kot tudi v pritožbenem postopku ter priloženem zapisniku iz odgovora na pritožbo glede njegovega dogovarjanja s CSD, iz katerega izhaja, da se bo ponovno vključil v zakonsko in družinsko terapijo, sodišče v tem delu njegovo pritožbo šteje za brezpredmetno, sicer pa zgolj dodaja, da ni razlogov, da se nasprotni udeleženec tudi po zaključku individualne psihološke obravnave oziroma redne obravnave na D.c.M., vanjo ne bi ponovno vključil, vse dokler bo slednja potrebna.

17. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi predlagatelja delno ugodilo in začasno odredbo izdano po uradni dolžnosti glede izvajanja stikov omejilo na trajanje devetih mesecev, v skladu z drugim odstavkom 163. člena ZD, v preostalem delu pa je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep v I., II. in III.b točki potrdilo (5. točka 358. člena ZPP v zvezi z 2. in 3. točko 365. člena ZPP in 42. členom ZNP-1).

18. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, saj jih pritožnik ni priglasil. 1 161. člen ZD: Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen.