Jedro

O isti zadevi, na katero se nanaša predmetna prošnja, je že bila izdana zavrnilna odločba, pri čemer se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira uveljavljani zahtevek za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ni spremenilo, zato je toženka ponovno prošnjo utemeljeno zavrgla.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom št. Bpp 164/2023 z dne 21. 3. 2023 je toženka zavrgla prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP), ki jo je, kot je navedeno v izreku sklepa, tožnica vložila 31. 1. 2023. 2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnica navedeno (v nadaljevanju tudi: predmetno) prošnjo za dodelitev BPP vložila 30. 1. 2023 in v njej navedla, da potrebuje BPP kot oprostitev plačila stroškov izvedenca v nepravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II N 819/2021. Toženka ob sklicevanju na določbe drugega odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) ter 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) pojasni, da mora skladno z zakonom najprej preizkusiti, ali prošnja izpolnjuje formalne pogoje za obravnavanje - če teh pogojev ne izpolnjuje, se zavrže. V okviru tega preizkusa toženka ugotavlja, da je bila že z odločbo št. Bpp 807/2022 z dne 25. 11. 2022 (v nadaljevanju: odločba Bpp 807/2022) zavrnjena prošnja za dodelitev BPP, ki jo je tožnica vložila 5. 10. 2022, ter nato prikaže razloge omenjene odločbe.1 V nadaljevanju obrazložitve izpodbijanega sklepa toženka pojasni, da je v ponovnem, sedaj obravnavanem postopku za dodelitev BPP tožnica na poziv, naj dostavi kopijo akta sodišča, iz katerega izhaja, da ji je naloženo plačilo predujma za izvedenca klinične psihologije, predložila sklep št. II N 819/2021 z dne 20. 9. 2022. Ob tem je tožnica navedla, da so stroški izvedenke previsoki glede na zahtevo sodišča in potrebe sodnega postopka ter da grobo posegajo v njeno zmožnost preživetja - ker ima nizke prejemke, bi bilo namreč s plačilom stroškov izvedenca onemogočeno preživetje njene družine. Toženka po navedenem ugotavlja, da je bil o konkretni zadevi že voden postopek in sprejeta odločitev, dejanska podlaga, na katero se opira sedaj obravnavana prošnja, pa se ni spremenila, zato o prošnji ni dopustno še enkrat odločati. Tožničin ponovni predlog, torej predmetno prošnjo za dodelitev BPP je zato toženka zavrgla na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.

3. Tožnica sklep št. Bpp 164/2023 z dne 21. 3. 2023 izpodbija z vlogo, poslano toženki in poimenovano kot pritožba, v kateri po splošnem sklicevanju na Ustavo Republike Slovenije, Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, Splošno deklaracijo človekovih pravic ter Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah (v nadaljevanju: EKČP) navaja, da lahko toženka BPP določi s posebnimi pogoji, kar pomeni, da bi lahko tak posebni pogoj opredeljeval preteklo obdobje oziroma bi bila BPP odobrena za nazaj, saj sodišče ni upoštevalo, da je tožnica prava neuka oseba ter je ni na začetku postopka opozorilo, da mora pravočasno zaprositi za BPP za oprostitev plačila stroškov izvedenca. Tožnica ponavlja, da ima nizke prejemke, zato bi bilo s plačilom teh stroškov onemogočeno preživetje njene družine. Stroški sodne izvedenke so bili določeni naknadno, ko je bila nepravdna zadeva zaključena, kar je v nasprotju s poštenostjo postopka, ter so previsoki in grobo posegajo v zmožnost preživetja tožnice. Ta je brez dohodkov, saj ni zaposlena, preživlja pa tri otroke (dva sta šoloobvezna, eden predšolski), zato predlaga, da se jo plačila stroškov sodne izvedenke oprosti. Dodatnih stroškov zanjo tožnica ni zmožna plačati, saj ji premoženjsko stanje tega ne omogoča, v postopku pa, kot rečeno, ni bila seznanjena s svojimi pravicami. Zakon določa dolžnost pravne pomoči prava nevešči stranki, kar izhaja iz načela enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, enakost orožij je tudi najpomembnejše od načel, ki izhajajo iz prvega odstavka 6. člena EKČP, pred sodiščem pa je enakopraven le tisti, ki pozna svoje pravice. Tožnica se ob tem sklicuje še na 2. člen Ustave (ki določa, da je RS pravna država) ter 14. člen (enakost pred zakonom), 15. člen (uresničevanje in omejevanje pravic) in 22. člen Ustave (enako varstvo pravic), ki jih citira. Predlaga, da sodišče vse navedeno upošteva ter ugodi pritožbi zoper izpodbijani sklep in razveljavi zahtevane stroške sodnega izvedenca, ki presegajo založeni predujem.

4. Ob upoštevanju, da za opredelitev vloge ni bistveno njeno poimenovanje, pač pa vsebina, da iz vsebine navedene tožničine vloge jasno izhaja, da se z njo izpodbija sklep toženke Bpp 164/2023 z dne 21. 3. 2023, da zoper navedeni sklep ni pritožbe, pač pa ga je dopustno izpodbijati s tožbo v upravnem sporu, ter da je bila navedena tožničina vloga tudi vložena v okviru predpisanega 30-dnevnega roka za tožbo, je toženka vlogo poslala tukajšnjemu sodišču, ki jo je obravnavalo kot tožbo v upravnem sporu.

5. Po pozivu sodišča je toženka predložila še spise, ki se nanašajo na zadevo (spisa št. Bpp 164/2023 in Bpp 807/2022), medtem ko odgovora na tožbo ni podala.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim je toženka zavrgla prošnjo za dodelitev BPP, ki jo je, kot je razvidno iz obrazložitve sklepa (in tudi spisa št. Bpp 164/2023) tožnica vložila priporočeno po pošti dne 30. 1. 2023. V izreku izpodbijanega sklepa je sicer kot datum vložitve predmetne prošnje naveden datum 31. 1. 2023, vendar navedena pisna pomota, ki se v skladu z 223. členom ZUP lahko tudi kadarkoli popravi, za odločitev ni bistvena.

8. Po drugem odstavku 34. člena ZBPP, če ta zakon ne določa drugače, toženka pri odločanju o dodelitvi BPP postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej po ZUP. Tudi po presoji sodišča je v tem zakonu imela pravno podlago, da je predmetno prošnjo zavrgla, in sicer v 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da pristojni organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene obveznosti; enako pa ravna organ tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

9. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa (in spisov, ki se nanašajo na zadevo), je toženka že predhodno izdala odločbo Bpp 807/2022, s katero je zavrnila prošnjo za dodelitev BPP, vloženo 5. 10. 2022. S to prošnjo je tožnica uveljavljala dodelitev BPP kot oprostitev plačila stroškov postopka - konkretno oprostitev plačila stroškov sodne izvedenke, postavljene v nepravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II N 819/2021, kateri je navedeno sodišče s sklepom št. II N 819/2021 z dne 20. 9. 2022 priznalo nagrado in stroške v skupni višini 1.259,04 EUR ter posledično tožnico pozvalo k založitvi njenega manjkajočega dela predujma v višini 329,52 EUR. Toženka je torej o prošnji za dodelitev takšne BPP, kot jo je tožnica nato ponovno uveljavljala s predmetno prošnjo, odločila že z odločbo Bpp 807/2022, s katero je prošnjo zavrnila. Odločba Bpp 807/2022 je pravnomočna (po podatkih spisa dne 17. 1. 2023) ter njene pravilnosti in zakonitosti sodišče v tem upravnem sporu ne more presojati. Ob tem še pripominja, da v tem upravnem sporu glede na določbe 2. in 3. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) tudi ne more presojati pravilnosti in zakonitosti v nepravdnem postopku izdanega sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II N 819/2021 z dne 20. 9. 2022. 10. Glede na povedano je pravilen zaključek, ki izhaja iz izpodbijanega sklepa, da je bila o isti zadevi, na katero se nanaša predmetna prošnja, že izdana zavrnilna odločba (Bpp 807/2022 z dne 25. 11. 2022), pri čemer se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira uveljavljani zahtevek za dodelitev BPP, ni spremenilo. V obeh zadevah (Bpp 164/2023 in Bpp 807/2022) gre za uveljavljanje dodelitve BPP kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, konkretno stroškov za sodno izvedenko po sklepu št. II N 819/2021 z dne 20. 9. 2022 (kolikor presegajo predhodno založeni predujem), pri čemer se pravna podlaga (relevantni predpis) za odločanje ni spremenila. Zato je toženka ponovno prošnjo utemeljeno zavrgla na podlagi določbe iz druge povedi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Tožnica ne prereka ugotovitve iz izpodbijanega sklepa, da je bila že izdana odločba Bpp 807/2022 in kakšna je bila z njo sprejeta odločitev. Z navedbami, ki jih je podala v ponovni prošnji za dodelitev BPP in nato tudi tožbi zoper izpodbijani sklep, prav tako ne zatrjuje, da bi se spremenili za odločanje relevantno dejansko stanje ali pravna podlaga (predpis), pač pa s svojimi navedbami uveljavlja, da s sklepom II N 819/2021 z dne 20. 9. 2022 oziroma odločbo Bpp 807/2022 z dne 25. 11. 2022 sprejete odločitve niso pravilne in zakonite. To pa niso razlogi, s katerimi bi lahko uspela v upravnem sporu zoper izpodbijani sklep, pač pa razlogi, ki bi jih tožnica morala oziroma ki jih je imela možnost uveljavljati z zakonsko predvidenimi pravnimi sredstvi (pritožbo) zoper sklep II N 819/2021 in (tožbo) zoper odločbo Bpp 807/2022, o vložitvi katerih je bila seznanjena v pravnih poukih navedenih aktov. Po povedanem tožnica v tem upravnem sporu tudi ne more uspeti s tudi sicer posplošenim sklicevanjem na 2., 14., 15. in 22. člen Ustave ter določbe Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, Splošne deklaracije človekovih pravic in EKČP. 11. Z izpodbijanim sklepom je bila torej pravilno in zakonito sprejeta procesna odločitev o zavrženju predmetne prošnje za BPP, kar pomeni, da niso izpolnjene formalne zakonske predpostavke za vsebinsko obravnavanje predmetne prošnje in zato tožbene navedbe, s katerimi tožnica zatrjuje, da izpolnjuje vsebinske pogoje za dodelitev BPP, na odločitev ne morejo vplivati.

12. Ker je torej izpodbijani sklep pravilen in utemeljen na zakonu, pravilen pa je bil tudi postopek njegove izdaje, je sodišče tožbo zoper ta sklep kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1). Sodišče je odločitev o tožbi sprejelo na seji, ker tista dejstva, ki so podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, kot je razvidno iz 9. in 10. točke te obrazložitve, niso sporna (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

13. Sklepno sodišče tožnici pojasnjuje, da se sodna taksa za ta sodni postopek, glede na določbo šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in na tej podlagi ustaljeno sodno prakso, ne plača. 1 V odločbi Bpp 807/2022 je bila tožničina prošnja za dodelitev BPP zavrnjena z utemeljitvijo, da po drugem odstavku 11. člena ZBPP dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP, ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena. Kot je bilo dalje pojasnjeno v odločbi Npp 807/2022, je iz sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II N 819/2021 z dne 20. 9. 2022 razvidno, da je bila v omenjenem nepravdnem postopku s sklepom z dne 23. 2. 2022 postavljena sodna izvedenka s področja klinične psihologije, ki je 4. 5. 2022 predložila pisno izvedensko mnenje in predlagala odmero nagrade s stroški po specificiranem stroškovniku. Nepravdno sodišče je izvedenki priznalo nagrado in stroške v skupnem znesku 1.259,04 EUR. Tožnica je založila predujem, ki pa za poplačilo s sklepom odmerjene nagrade izvedenki ne zadošča, ter je bila zato pozvana k založitvi manjkajočega predujma v višini 329,52 EUR. Ker so glede na navedeno, kot je presodila toženka v odločbi Bpp 807/2022, stroški sodne izvedenke nastali pred vložitvijo (prve) prošnje za BPP dne 5. 10. 2022, glede na 11. člen ZBPP ne morejo biti plačani iz naslova BPP, pri čemer se je toženka sklicevala tudi na sodno prakso Vrhovnega sodišča (zadeva X Ips 296/2014) in Upravnega sodišča (sodbi II U 335/2020 in I U 747/2019).