Jedro

Pogoji za štetje obolenja za poklicno bolezen so podani, če je zavarovanec delal na delovnem mestu, za katerega je v seznamu določeno, da se na njem pojavlja bolezen kot poklicna, da je obolel za takšno boleznijo oziroma da izpolnjuje pogoje, da se obolenje šteje za poklicno in da obstaja vzročna zveza med daljšo neposredno poklicno eksponiranostjo in boleznijo. Tovrstna vprašanja pa v obravnavanem predsodnem postopku zaradi nepravilne uporabe materialnega in procesnega prava niso bila razčiščevana.

Izrek

Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (I., II., III. in V. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo tožene stranke št. ..., št. dosjeja ... z dne 22. 3. 2019 glede vzroka invalidnosti ter v tem obsegu zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje (I. tč. izreka). Odpravilo je tudi odločbi št. ..., št. dosjeja ... z dne 25. 3. 2019 in št. ..., št. dosjeja ... z dne 25. 9. 2018, zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje (II. tč. izreka) ter toženi zavod zavezalo, da novi odločbi izda v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe (III. tč. izreka). Tožbeni zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje invalidske pokojnine je zavrnilo (IV. tč. izreka). Toženca je zavezalo, da tožnici v 15-ih dneh povrne 11,10 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. tč. izreka).

2. Zoper ugoditveni del sodbe (I., II., III. in V. točko izreka) se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo v smeri zavrnitve zahtevka oziroma podrejeno predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

S stališčem sodišča, da voditi postopek ugotavljanja poklicne bolezni se ne strinja. Navaja, da se postopek za ugotavljanje poklicne bolezni prične z vlogo, ki jo oboleli delavec vloži pri območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pri pripravi vloge pa mu lahko pomaga osebni zdravnik. Na podlagi vloge izda mnenje pooblaščeni zdravnik, s katerim potrdi ali ovrže sum obstoja poklicne bolezni. Če je potrebno, opravi ogled delovnega mesta, delovnih prostorov in delovnega okolja pri sedanjem ali prejšnjih delodajalcih ter naroči delavca na diagnostične zdravstvene storitve. Zoper mnenje pooblaščenega zdravnika se lahko vloži zahteva za presojo, o kateri odloči Komisija za potrjevanje poklicnih bolezni. Šele na podlagi pozitivnega mnenja Komisije za potrjevanje poklicnih bolezni lahko oboleli uveljavlja pravice na podlagi zdravstvenega, invalidskega ali pokojninskega zavarovanja. Predsodni postopek je bil voden zakonito in pravilno v skladu s predpisanimi postopki, zato zadeva ni utemeljeno vrnjena v novo upravno odločanje. V medicinski dokumentaciji ni izvida, ki bi nakazoval poklicno bolezen za vzrok tožničinih težav. Osebna zdravnica je v predlogu za uvedbo postopka kot vzrok zmanjšane delovne zmožnosti in telesne okvare navedla bolezen. Sodna izvedenka je v mnenju 17. 3. 2020 zapisala, da pogoji za verifikacijo bolezni hrbtenice zahtevajo, da so izpolnjeni vsi specifični kriteriji objektivne vzročne zveze med izpostavljenostjo delovnim tveganjem in reaktivnostjo delavca. Potrebni so anamneza, klinična slika, slikovna diagnostika in ostale preiskovalne metode, ki dokazujejo obolenje ter epidemiološke in biomehanske raziskave, ki dokazujejo večjo pogostost, kronično mišičnih selektivnih obolenj v delovnem okolju. V tožničinem primeru niso izpolnjeni vsi zahtevani kriteriji za verifikacijo poklicne bolezni, saj ni slikovne diagnostike in preostalih preiskovalnih metod, niti epidemiološke in biomehanske raziskave, ki bi dokazovala večjo pogostost kronično mišičnih skeletnih obolenj v delovnem okolju. Iz mnenja sodne izvedenke je razvidno, da niso podani vsi razlogi za začetek postopka verifikacije poklicne bolezni, zato bo tožnica morala preko svojega zdravnika z dodatno dokumentacijo in preko ZZZS poskusiti z ugotovitvijo poklicne bolezni, ZPIZ pa šele po ugodnem mnenju Komisije za ugotavljanje poklicne bolezni.

3. Tožnica v pisnem odgovoru po pooblaščencu prereka pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe.

Poudarja, da zavod načrtno ne ugotavlja poklicnih bolezni, ki se v Evropski uniji merijo v procentih in so primerljive številu poškodb pri delu, medtem ko se pri toženi stranki merijo le v promilih. Opozarja na odgovor Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na poslansko vprašanje, po katerem gre za neustrezno ureditev poklicnih bolezni, za slabo normirano področje in majhno število ugotovljenih primerov. Glede na 3. odstavek 169. člena ZPIZ-2 se postopek začne pri toženem zavodu po Pravilniku o seznamu o poklicnih bolezni iz leta 20031 (Pravilnik), ki še velja in se uporablja. Povzema besedilo 4. člena Pravilnika in 4. točke 2. odstavka 33. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu. Opozarja, da je njena diagnoza določena kot poklicna bolezen v Seznamu, zato je mnenje izvedenke očitno napačno. Tožnici je postavljala vprašanja, na katera lahko odgovarjajo le strokovnjaki. Sicer je več kot 30 let delala na delovnem mestu z obremenitvami po delovni anamnezi in škodljivostmi, ki povzročajo poklicne bolezni. Iz klinične slike izhaja, da je podana okvara medvretenčne ploščice po 62. točki Seznama. Toženi zavod je v konfliktu interesov, saj ne ugotavlja poklicnih bolezni, ker želi priznati čim manj pravic. Gre tudi za nedelovanje zakonodajne ter izvršilne veje oblasti. Izpostavlja delo prof. dr. A.A. o obravnavi bolnika s poklicno boleznijo. Kljub jasnim smernicam stroke se pristojni organi zadnjih 20 let izogibajo ugotavljanju poklicne bolezni, kar ni etično in je v nasprotju z dolžno skrbnostjo, ki zavarovancem povzroča škodo.

Iz odgovora Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z dne 9. 12. 2020 izhaja, da se še vedno čaka na sprejem Pravilnika o postopku in seznamu poklicnih bolezni, množica zavarovancev pa je zaradi protiustavne prakse oškodovana. Toženčeva pritožba kaže na zavajanje sodišča, da iz izvida ne izhaja, kaj je vzrok bolezni ter da se vzrok ugotavlja na drug način. Ne navede, da na obrazcu vloge poklicna bolezen kot vzrok sploh ni zapisana. Pričakuje, da bo odločitev pritožbenega sodišča prispevala k sprejemljivi razlagi relevantnih določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju2 (ZPIZ-2), Pravilnika o seznamu poklicnih boleznih ter Pravilnika o organizaciji in načinu delovanja izvedenskih organov toženca pri zagotavljanju pravic v skladu z 2., 14., 34., 35. in 2. odstavka 50. člena Ustave RS.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v izpodbijanem ugoditvenem delu v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku3 (ZPP) tudi po uradni dolžnosti pazilo na pravilno uporabo materialnega prava ter absolutne bistvene kršitve postopka.

Ugotavlja, da je zavrnilni del sodbe na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine že pravnomočen, saj sodba v tem delu ni izpodbijana. Hkrati ocenjuje, da je ugoditveni kasatorni del sodbe izdan ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju, pravilno uporabljenem materialnem pravu, interpretiranim skladno z določbami Ustave RS4, ki jih izpostavlja tožnica v odgovoru na pritožbo.

Dejanske okoliščine konkretnega primera Glede spornega vzroka invalidnosti in vzroka telesne okvare (TO) so upravne odločbe utemeljeno odpravljene in zadeva na podlagi 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih5 (ZDSS-1) vrnjena ponovno v predsodno odločanje. Pritožbeno sodišče se v celoti pridružuje zaključku prvostopenjskega sodišča, da poklicna bolezen kot vzrok invalidnosti in TO v predsodnem postopku sploh ni bila ugotavljana in da naloga sodišča ni v izvajanju opravil upravnega organa, temveč v presoji pravilnosti in zakonitosti njegovih odločitev. Za takšen zaključek je med drugim dovolj podlage v izvedenskem mnenju specialistke medicine dela, prometa in športa dr. B.B., po katerem za verifikacijo poklicne bolezni hrbtenice morajo biti izpolnjeni vsi specifični kriteriji objektivne vzročne zveze med dejavnikom tveganja in aktivnostjo delavca. Ocenila je, da gre pri tožnici za sum poklicne bolezni, saj jo lahko ugotovi le, če so izpolnjeni kriteriji za verifikacijo z natančno opredelitvijo navora dorzalnih erektorjev in pritiska na disk L5-S1 po formuli za izračun, prikazani v priročniku Poklicna bolezen hrbtenice (KIMDPŠ Ljubljana 2014). Ker podatkov ni imela na razpolago, poklicne bolezni ni mogla verificirati, temveč kvečjemu sum poklicne bolezni.

Materialnopravno izhodišče za rešitev zadeve

6. Pravna podlaga za rešitev zadeve je podana v ZPIZ-2, ki med vzroke invalidnosti uvršča tudi poklicno bolezen. Po definiciji iz 68. člena ZPIZ-2 za poklicne bolezni štejejo bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti na podlagi katere je oboleli zavarovan (1. odst.). Za verifikacijo poklicne bolezni je bistveno, da je povzročena z daljšim neposrednim vplivom delovnega mesta, na katerem je zavarovanec delal. Za določitev poklicnih bolezni, del na katerih se pojavljajo, pogojev, ob katerih se štejejo za poklicne bolezni, postopek ugotavljanja, potrjevanja ter prijavljanja je pooblaščen minister, pristojen za zdravje (2. odst.). V skladu s 1. odstavkom 424. člena ZPIZ-2 bi podzakonski splošni pravni akt moral biti izdan v 12 mesecih od uveljavitve zakona, torej najpozneje do izteka leta 2013. Vendar ta določba še vedno ni realizirana, zato je potrebno uporabljati Pravilnik o seznamu poklicnih boleznih iz leta 20036" (Pravilnik). "Predlog Pravilnika o poklicnih boleznih ministrice za zdravje iz meseca aprila 2018, ni bil objavljen v Uradnem listu RS in zato ni uporabljiv. Pravno irelevantno je zato sklicevanje toženca na postopek ugotavljanja poklicnih bolezni na način, predviden v predlogu podzakonskega splošnega akta, ki ni objavljen, ne velja in ne obstaja. Tudi sicer je toženčevo izvajanje v navedeni smeri popolnoma nesprejemljivo.

7. Po 4. členu Pravilnika se poklicna bolezen tako še vedno dokazuje z zdravstvenim nadzorom delavcev preko preventivnih zdravstvenih pregledov (2. odst.), izpostavljenost obremenitvam ugotavlja z delovno anamnezo in oceno tveganja obremenitev ter škodljivosti, ki naj bi bolezen povzročile (3. odst.), bolezen oz. znaki bolezni se ugotavljajo na podlagi klinične slike, laboratorijskih in funkcijskih testov ter ostalih diagnostičnih postopkov in preiskav (4. odst.). Upošteva se najkrajši čas in najnižja intenziteta izpostavljenosti, ki po merilih stroke lahko povzroči poklicno bolezen (5. odst.) ter latentna doba od zadnje izpostavljenosti do trenutka prvih znakov poklicne bolezni (6. odst.).

8. Kriterij za verifikacijo poklicne bolezni je med drugim torej tudi sprememba v zdravstvenem stanju, ugotovljena na podlagi klinične slike, laboratorijskih preiskav, funkcijskih testov ter ostalih diagnostičnih postopkov in preiskav. Metode in načini ugotavljanja bolezenskih znakov niso predpisani taksativno, temveč primeroma, kar velja tudi za bolezni gibal, v skupino katerih je uvrščena okvara medvretenčne ploščice oz. kronično obolenje hrbtenice zaradi stalnih obremenitev v nefizioloških položajih pri delu, splošnih vibracij in dvigovanja bremen. Določil Pravilnika glede metode in načina ugotavljanja poklicne bolezni ni dopustno razlagati restriktivno, niti uporabljati v škodo zavarovancev, kadar je poklicno bolezen kljub morebitni pomanjkljivi delovni anamnezi, ki v predsodnem postopku ni bila priskrbljena, mogoče potrditi z uporabo drugih metod in dokazil7. Pomanjkljiva dokumentacija glede delovne anamneze in drugih dokazil je imela za posledico, da je bil v sodno medicinskem izvedenstvu onemogočen izračun navorov, kar je pogoj za opredelitev bolezni kot poklicne. Zaradi pomanjkanja podatkov iz delovne anamneze ni bilo mogoče izračunati najnižje intenzitete izpostavljenosti, prekoračenja dopustne trajne ali občasne obremenjenosti ter stalne ali pogoste prisilne drže izven optimalnih sklepnih kotov.

9. Povsem pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da so pogoji za štetje obolenja za poklicno bolezen podani, če je zavarovanec delal na delovnem mestu, za katerega je v seznamu določeno, da se na njem pojavlja bolezen kot poklicna, da je obolel za takšno boleznijo oziroma da izpolnjuje pogoje, da se obolenje šteje za poklicno in da obstaja vzročna zveza med daljšo neposredno poklicno eksponiranostjo in boleznijo. Tovrstna vprašanja pa v obravnavanem predsodnem postopku zaradi nepravilne uporabe materialnega in procesnega prava niso bila razčiščevana, kot je pravilno zaključeno v 13. tč. obrazložitve izpodbijane sodbe.

Odločitev pritožbenega sodišča

10. Ker glede na predhodno obrazloženo, toženčeve pritožbene navedbe o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju pred sodiščem prve stopnje niso utemeljene, očitki o nepravilni uporabi materialnega prava pa so dejansko zavajajoči, kot je pravilno poudarjeno v odgovoru na pravno sredstvo, je potrebno pritožbo na temelju 353. člena ZPP zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

11. V ponovljenem upravnem postopku bo toženi zavod upošteval materialno pravno stališče in usmeritve pritožbenega ter prvostopenjskega sodišča. V sodelovanju s pristojnimi službami iz 1. odstavka 4. člena Pravilnika, (15. tč. obrazložitve izpodbijane sodbe), tožnico ter njenim delodajalcem, bo pridobil podatke in dokazila, relevantna za pravilno oceno spornega vzroka invalidnosti in TO. Šele po dopolnitvi postopka v nakazani smeri, ter izvedbi morebitnih drugih relevantnih dokazov, bo lahko pravilno ugotovil, ali je tožničina invalidnost in TO zaradi dolgoletne eksponiranosti težkim in zdravju škodljivim pogojem dela v Domu starejših občanov C. dejansko posledica vtoževane poklicne bolezni ali pa le bolezni, kot je bilo že odločeno z odpravljenimi posamičnimi upravnimi akti.

1 Ur. l. RS, št. 85/2003. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.. 3 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 4 Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 6 Ur. l. RS, št. 85/2003 s spremembami. 7 Takšno stališče je pritožbeno sodišče že zavzelo v zadevi opr. št. Psp 103/2019.