Jedro

Bivanjsko okolje otrok je nepredvidljivo in negotovo, saj se mati pogosto seli. Poleg tega obstaja med staršema spor in globoko nesodelovanje, kar otroke - kot v izpodbijanem sklepu ugotavlja že sodišče prve stopnje - obremenjuje in ogroža. Nedoločenost, neurejenost in nepredvidljiva porazdelitev časa, ki ga otroci preživijo pri vsakem od staršev, jih spravlja v stisko. Vse navedeno narekuje nujnost izdaje začasne odredbe.

Pri določitvi začasne preživnine se upošteva vsebinski kriterij zagotavljanja temeljnih otrokovih potreb, kar praviloma pomeni nižji življenjski standard otroka od tistega, ko starša za njegovo preživljanje prispevata prostovoljno ali na podlagi končne odločbe sodišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. - XI. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Udeleženca sta starša treh mladoletnih otrok: 9-letne A. A., 7-letnega B. A. in 2,5-letne C. A. Sodišče je z izpodbijanim sklepom nadomestilo predlagateljičino soglasje za vpis A. A. in B. A. v Osnovno šolo X. - podružnična šola v Y. (II. točka izreka) ter za vpis C. A. v Vrtec X., enota Y. (III. točka izreka). Uredilo je varstvo in vzgojo otrok na način, da vsak drugi konec tedna od petka popoldne do ponedeljka zjutraj ter vsako sredo popoldne do četrtka zjutraj preživijo z očetom, z materjo pa ves preostali čas, ko niso z očetom (IV. točka izreka). Začasno je uredilo preživninsko obveznost, ki jo starša izpolnjujeta naturalno v enakih deležih tako, da poskrbita za potrebe vseh treh otrok s plačevanjem stroškov šole in vrtca ter s plačevanjem večjih (izrednih) stroškov preživljanja (šolske potrebščine, stroški interesnih dejavnosti, športna oprema, zimska oprema in obutev) (V. točka izreka). Za primer kršitve obveznosti iz začasne odredbe je kršitelju izreklo denarno kazen v višini 500 EUR, ki bo izterjana po uradni dolžnosti (VI. točka izreka). Očetu je naložilo, da mora v roku sedmih dni pri sodišču predlagati uvedbo postopka za izdajo sodne odločbe o vpisu A. A. in B. A. v Osnovno šolo X. ter vpisu C. A. v Vrtec v X. (VII. točka izreka). Začasna odredba velja do drugačne (začasne) odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka sodnega postopka, v katerem bo odločeno o predlogu za ureditev družinskih razmerij (VIII. točka izreka). Predlog matere za začasno odredbo v delu, da se nadomesti očetovo soglasje za prijavo začasnega prebivališča otrok, za prešolanje in obiskovanje vrtca v Z., za stike z očetom pod nadzorom CSD in določitev preživnine očetu, pa je zavrnilo (IX. točka izreka).

2.Predlagateljica odločitve sodišča ne sprejema in zoper II. do XI. točko izreka vlaga pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Oporeka zaključku sodišča, da starša ne spoštujeta dogovorov o preživljanju časa otrok z vsakim od njiju. Nasprotnega udeleženca spodbuja k stikom, ta pa zanje v preteklih mesecih ni bil zainteresiran. Želel jih je izvrševati izključno med vikendi, kar kaže na njegovo nepripravljenost, da bi bil vsakodnevno vpet v življenje otrok. Sodišče je stike nasprotnega udeleženca z otroki odmerilo v obsegu, kakršnega v preteklih mesecih ni želel izvrševati in se je pri tem skliceval na pomanjkanje časa zaradi dela. To je izkazala s SMS sporočili, do katerih pa se sodišče ni opredelilo. Obseg stikov je glede na C. A. starost neprimeren.

Stalni naslov otrok v Y. je le formalnost in ne pomeni središča/centra njihovega bivanja. V Y. se nahajajo le v času stikovanja z očetom. Tam nimajo popoldanskih dejavnosti, zato je nelogično in življenjsko nepraktično, da bi v tem kraju obiskovali vrtec in šolo. Med W. in Y. ne vozi šolski avtobus, zato je prisiljena otroke vsakodnevno voziti v oddaljen kraj. To ji onemogoča poiskati redno zaposlitev. V primeru šolanja v I. bi se lahko otroka vozila domov z lokalnim/šolskim avtobusom, šolala bi se v kraju, kjer imata tudi popoldanske dejavnosti (jahanje, tenis). Oče vsakodnevno dela do poznih večernih ur in njegov dom ne predstavlja centra, kamor bi se otroci lahko po šoli ali vrtcu vračali. Res ni zatrjevala, da otroke vpis v Osnovno šolo v X. ogroža, vendar obstajajo praktični, razumski in splošni življenjski razlogi za to, da bi se šolala v osnovni šoli, ki je v bližini njenega doma in v bližini lokacij, kjer otroci izvajajo popoldanske aktivnosti.

Navedba sodišča, da se je od nasprotnega udeleženca odselila leta 2022, je zmotna. Od njega je 21. 1. 2023 zbežala. S selitvami se je umikala od nasilnega partnerja. Enoletno bivanje v sosednji državi ne predstavlja izogibanja, saj je v tem času za otroke zgledno skrbela.

Odločitev o preživnini je napačna, saj otroci z vsakim od staršev ne preživijo enako časa. Oče pridobiva reden dohodek, ona pa šele išče redno zaposlitev, sicer pa opravlja priložnostno delo. Veliko finančno breme ji predstavljajo tudi vožnje otrok iz W. v Y.

Predlagateljica predlaga, da pritožbeno sodišče sklep sodišča v izpodbijanem delu razveljavi. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3.Pritožba je bila vročena v odgovor nasprotnemu udeležencu, ta pa se nanjo ni odzval.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je začasno odredbo v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru zatrjevanih, pravno pomembnih pritožbenih razlogov, ter razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti na podlagi določila 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

6.Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje o nujnosti izdaje začasne odredbe. Starša imata ambivalenten odnos do pomoči, ki jo ponudi CSD. Pri dogovarjanju in načrtovanju sodelujeta, načrta pa kasneje ne izpeljeta, kar kaže na njuno navidezno sprejemanje pomoči. Zato je treba bistvene dileme, izhajajoče iz izpodbijanega sklepa, določno urediti.

7.Pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost odločitve; te ne uspe omajati niti predlagateljičina pritožba. A. A. in B. A. v letošnjem šolskem letu nista vpisana v program osnovnošolskega izobraževanja, ki je obvezen. Bivanjsko okolje otrok je nepredvidljivo in negotovo, saj se mati pogosto seli. Poleg tega obstaja med staršema spor in globoko nesodelovanje, kar otroke - kot v izpodbijanem sklepu ugotavlja že sodišče prve stopnje - obremenjuje in ogroža. Nedoločenost, neurejenost in nepredvidljiva porazdelitev časa, ki ga otroci preživijo pri vsakem od staršev, jih spravlja v stisko. Vse navedeno pa narekuje nujnost izdaje začasne odredbe.

8.Pritožnica le posplošeno zatrjuje očetovo nezainteresiranost za stike z otroki. Ta niti ne izhaja iz SMS sporočil. Tudi sklicevanje na očetovo pasivnost ne more imeti želene teže. Pritožnica je spregledala, da je s svojimi (pre)številnimi selitvami - med drugim tudi v tujino - občutno vplivala na izvajanje stikov in krepitev čustvenih vezi med očetom in otroki.

9.C. je stara več kot dve leti in pritožbeno sodišče ne vidi nobenega utemeljenega razloga - tega ni izpostavil niti pristojni CSD - da bi bil obseg stikov z očetom ožji v primerjavi z bratom in sestro. Prav njuna prisotnost bo lahko na deklico vplivala pomirjujoče. Takšen obseg stikov, kot ga je določilo sodišče prve stopnje, pa je (tudi) po presoji pritožbenega sodišča nujen za krepitev čustvenih vezi z očetom.

10.Pritožbeno sodišče ne sprejema pritožničinih argumentov v zvezi s krajem šolanja otrok in obiskovanjem vrtca. Ne gre prezreti, da se je mati v zadnjem obdobju z otroki velikokrat selila, in utemeljeno se postavlja vprašanje, ali zadnje prebivališče v W. res pomeni daljšo ustalitev. CSD v mnenju ugotavlja, da predstavljajo Y. edino stalnico v življenju otrok, zato naj bi bilo v največjo korist otrok, da obiskujejo osnovno šolo/vrtec na tem območju. Temu pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. Poleg tega imajo otroci tukaj urejeno stalno prebivališče. Popoldanske dejavnosti (jahanje, tenis) ne morejo imeti bistvenega vpliva na odločitev o začasnem vpisu v šolo/vrtec. Vožnja iz W. v Y. traja približno 25 minut, kar za otroke ni pretirano obremenjujoče. Poleg tega ima mati v bližini Y. stare starše, ki so ji že do sedaj priskočili na pomoč.

11.Predlagateljica želi svoje selitve opravičiti z navedbo o umikanju od nasilnega partnerja. Vendar pa so njene navedbe o nasilju - kot je zaznal že CSD - kontradiktorne. Nasilja do 10. 9. 2025 ni nikoli prijavila, niti ni bilo zaznano nesorazmerje moči med staršema.

12.Pravilna je tudi odločitev glede preživninske obveznosti. Pri določitvi začasne preživnine se upošteva vsebinski kriterij zagotavljanja temeljnih otrokovih potreb, kar praviloma pomeni nižji življenjski standard otroka od tistega, ko starša za njegovo preživljanje prispevata prostovoljno ali na podlagi končne odločbe sodišča.

13.Pritožbeno sodišče v celoti sledi oceni o pridobitnih zmožnostih staršev. Sodišče je potrebe otrok ocenilo na 260 EUR mesečno, pri čemer še ni upoštevalo šolskih položnic v predvideni višini 80 EUR, prav tako pa tudi ne bivanjskih stroškov. Slednje pokrivata starša v naravi. Odločilo je, da starša krijeta vsak polovico tekočih in občasnih stroškov, povezanih s šolo in vrtcem (šolske položnice, šolska prehrana) in polovico drugih večjih, izrednih stroškov (šolske potrebščine, stroški interesnih dejavnosti, športni rekviziti in oprema, zimska obutev). Sprotne stroške v višini 260 EUR mesečno pokriva mati. Sodišče je začasno preživninsko odločitev v točkah 49 in 50 ustrezno obrazložilo. Čeprav mati ni uradno zaposlena, pa vendarle prejema prilive, tudi v višjih zneskih, zato tudi po presoji pritožbenega sodišča ni razlogov, da bi z začasno preživnino prerazporejali preživninsko breme.

14.Pritožbeno sodišče je iz zgoraj navedenih razlogov pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu (II. - XI. točka izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 161, 162

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.