Jedro

Ko med udeleženci ni dosežen sporazum o višini odškodnine, to določi sodišče. Sodišče o odškodnini odloči po zakonu in ni vezano na interne akte Sklada.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom odločilo, da se nasprotni udeleženki kot odškodnino za razlaščeno nepremičnino, parc. št. 111/5 k. o. X in za parcelo št. 222/4 k. o. Y izroči v last in posest parc. št. 333 k. o. X, ki je last predlagajoče stranke (točka I izreka sklepa). Nadalje je odločilo, da je nasprotna udeleženka dolžna predlagajoči stranki v roku 5 dni od izdaje sklepa plačati razliko v vrednosti nepremičnin v znesku 4.364,81 EUR (točka II izreka sklepa). Nasprotno udeleženko je pooblastilo, da po pravnomočnosti sklepa, pri parceli št. 333/3 k. o. X, pri kateri je vpisana lastninska pravica v korist predlagajoče stranke, predlaga vpis lastninske pravice na nasprotno udeleženko, zadruge A. (točka III izreka sklepa).

2. Zoper sklep se je v roku pritožila predlagajoča stranka. Pritožuje se iz razloga napačne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je napačno stališče sodišča, da sodišče ni vezano na določila internih aktov Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Interne akte je sprejel svet Sklada, soglasje je dala tudi Vlada RS. Sodišče je pri odločitvah dolžno poznati in upoštevati zakon in tudi pripadajoče podzakonske predpise. V nadaljevanju pritožba opozarja na določila Zakona o skladu (2. in 4. člen). Razlika v velikosti med razlaščenima parcelama in parcelo, ki jo je sodišče dodelilo nasprotni udeleženki je 2595 m2, kar predstavlja izrazito nesorazmernost in neupravičeno korist nasprotne udeleženke. Zaradi 1327 m2 proizvodnja nasprotne udeleženke ne bo okrnjena, sicer pa ima nasprotna udeleženka v zakupu 39.942 m2 površin sklada. Pritožba se ne strinja s cenitvijo, ki jo je napravil sodni izvedenec kmetijske stroke B. B. Vrednost nadomestne nepremičnine je bistveno višja od vrednosti razlaščenih zemljišč – za skoraj 29%, kar predstavlja izrazito nesorazmernost in neupravičeno korist nasprotne udeleženke. Sodišče ne more odločiti, da mora Sklad odtujiti točno določeno zemljišče ter samostojno določiti vrednost tega zemljišča oziroma določiti vrednost zemljišča na podlagi cenitve, brez strinjanja lastnika zemljišča. Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče napadeni sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Nasprotna udeleženka je podala odgovor na pritožbo. Zavrača pritožbene navedbe predlagateljice. Navaja, da je vse nepremičnine ocenil sodni cenilec, da odločba sodišča ni podvržena odobritvam Sklada, da so akti Sklada interni dokumenti, ki ne morejo omejevati sodne pristojnosti. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet razlastitve nasprotne udeleženke sta bili parceli št. 111/5 v izmeri 474 m2 k. o. X in parcela št. 222/4 v izmeri 853 m2 k. o. Y, vse za potrebe izgradnje obvoznice ... Ker med strankama ni prišlo do sporazuma, je o odškodnini odločilo sodišče v nepravdnem postopku (členi 97 do 104 ZNP).

6. Predlagateljica se v predlogu in sedaj v pritožbi sklicuje na določila internih aktov Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS (v nadaljevanju Sklad) in sicer Pravilnika s spremembami in dopolnitvami o prometu z nepremičninami (v nadaljevanju Pravilnik). V zvezi s tem je pojasniti, da Sklad, ki je po zakonu upravljalec vseh kmetijskih in gozdnih zemljišč v lasti RS, posluje po pravilniku in očitno je, da po tam določenih merilih z nasprotno udeleženko ni prišlo do sporazuma o odškodnini. Prav v primerih, ko med udeleženci ni dosežen sporazum o višini odškodnine, to določi sodišče (98. člen ZNP). Sodišče o odškodnini odloči po zakonu in ni vezano na interne akte Sklada. Zato vsa pritožbena navajanja o pristojnostih in poslovanju sklada za rešitev te zadeve niso relevantna. Za razlaščeno nepremičnino lahko razlaščenec prejme nadomestno nepremičnino ali odškodnino v denarju. Sodišče je vrednost nepremičnin ugotavljalo s pomočjo izvedenca kmetijske stroke B. B., ki je v cenitvi natančno obrazložil, na podlagi katerih kriterijev so vrednosti parcel izračunane. Sodišče je mnenju sledilo.

7. Ni mogoče slediti mnenju v pritožbi, da sodišče ne more odločiti, da mora sklad odtujiti točno določeno zemljišče in celo samostojno določiti vrednost tega zemljišča, na podlagi cenitve in strinjanja lastnika zemljišč. Prav zaradi dejstva, da med strankama ni prišlo do dogovora o odškodnini, je o zadevi moralo in je odločilo sodišče. Odločitev temelji na zakonu ob upoštevanju vseh okoliščin primera.

8. Nasprotna udeleženka je kmetijska zadruga, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in ima zato upravičen interes, da v zameno dobi drugo zemljišče. Sicer pa ima nasprotna udeleženka od Sklada v najemu več kmetijskih zemljišč, ki jih obdeluje. V najemu ima tudi parcelo št. 333/3 k. o. X. Dodeljena parcela je po površini res večja od razlaščenih parcel, a je upoštevati tudi obliko parcele in dejstvo, da dolga in ozka parcela, po kateri delno poteka tudi pot, dejansko zaključuje kompleks zemljišč, ki jih tudi že sedaj obdeluje nasprotna udeleženka. Vse povedano je odločitev sodišča, da kot odškodnino za razlaščene nepremičnine nasprotni udeleženki dodeli drugo nepremičnino, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča, pravilna. Ker je vrednost dodeljene parcele večja od vrednosti razlaščenih parcel, pa je dolžna nasprotna udeleženka razliko plačati predlagajoči stranki.

9. Po zgoraj povedanem pritožba predlagajoče stranke ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 37. členom ZNP), je sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

10. Pritožbeno sodišče je odločilo, da stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka. Predlagateljica s pritožbo ni uspela, nasprotna udeleženka s svojimi navedbami ni v ničemer prispela k razjasnitvi zadeve (154. in 155. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).