Jedro

Med sodiščem prve stopnje in strankami obstaja soglasje, da so bili izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov po 150. in 151. členu ZKP, pridobljeni zakonito (v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja po 186. členu KZ-1). Postavlja se vprašanje, ali jih je dopustno kot dokaz uporabiti v drugem kazenskem postopku zaradi drugega - nekataloškega - kaznivega dejanja (krive izpovedbe). Pri tem ne gre za situacijo, v kateri bi bili prikriti preiskovalni ukrepi odrejeni zaradi dokazovanja kaznivega dejanja krive izpovedbe niti ne gre za primer t. i. naključne pridobitve obremenilnih prisluhov glede nekega drugega kaznivega dejanja. Z vidika časovnega sosledja gre za obrnjeno situacijo, saj so najprej obstajali izsledki (dokazi) v obliki pogovorov med obtožencema, šele kasneje pa naj bi oba krivo izpovedala. Toda tudi v tem primeru določba tretjega odstavka 154. člena ZKP prepoveduje, da bi se izsledki obravnavanih ukrepov lahko uporabili za dokazovanje, določba drugega odstavka 83. člena ZKP pa posledično narekuje njihovo izločitev.

Izrek

Pritožbama zagovornikov obtoženih A. A. in B. B. se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se iz spisa izločijo: - prepis zvočnega posnetka izpovedbe B. B. z dne 29. 3. 2017: strani 7, 8 in 9 (list. št. 60 in 61); - prepisi izsledkov izvajanja ukrepov po 151. členu ZKP z dne 10. 4. 2017 na list. št. 69 do 72; - del prepisa zvočnega posnetka izpovedbe A. A. z dne 7. 4. 2017: strani 2 in 4 (list. št. 77 in 79); - 4. odstavek na strani 2 zapisnika o glavni obravnavi z dne 23. 6. 2017 (list. št. 89); - izvedensko mnenje dr. C. C. z dne 5. 5. 2017 (list. št. 94 do 104) ter dopolnilno izvedensko mnenje dr. C. C. z dne 15. 6. 2017 (list. št. 105 do 114); - prepisi izsledkov izvajanja ukrepov po 150. in 151. členu ZKP in njihovi povzetki na list. št. 122 do 135.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je zavrnilo predloga zagovornikov obdolženih A. A. in B. B. za izločitev dokazov, podanih na predobravnavnem naroku.

2. Zoper sklep so se zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka pritožili zagovorniki obeh obdolžencev. Višjemu sodišču so predlagali, da pritožbama ugodi in predlogoma zagovornikov za izločitev dokazov ugodi, oz. da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, kar so predlagali zagovorniki obtožene B. B. 3. Pritožbi sta delno utemeljeni.

4. Obtožnica, ki obtoženima A. A. in B. B. očita kaznivi dejanji krive izpovedbe po tretjem odstavku 284. člena KZ-1, se utemeljuje med drugim z izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov po 150. in 151. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki so bili pridobljeni v drugem kazenskem postopku zoper obtoženega A. A. in soobtožene zaradi kaznivega dejanja po 186. členu KZ-1. Med sodiščem prve stopnje in strankami obstaja soglasje, da so bili ti izsledki pridobljeni zakonito, postavlja pa se vprašanje, ali jih je dopustno kot dokaz uporabiti v drugem kazenskem postopku zaradi drugega kaznivega dejanja. Drži ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da naj bi obtoženca tu obravnavano kaznivo dejanje krive izpovedbe storila kasneje, torej potem, ko so izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov že obstajali in potem, ko so bili kot dokaz izvedeni na glavni obravnavi v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja po 186. členu KZ-1, v katerem sta bila obtožena A. A. in B. B. z njihovo vsebino tudi seznanjena. Sporni izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov so postali dokaz za dokazovanje obtožencema očitanih krivih izpovedb prav v trenutku, ko naj bi – krivo izpovedala.

5. Ne gre torej za situacijo, v kateri bi bili prikriti preiskovalni ukrepi odrejeni zaradi dokazovanja kaznivega dejanja krive izpovedbe niti ne gre za primer t.i. naključne pridobitve obremenilnih prisluhov glede nekega drugega kaznivega dejanja (t.i. plain hear), temveč z vidika časovnega sosledja za obrnjeno situacijo. Najprej so obstajali izsledki (dokazi) v obliki pogovorov med obtoženima A. A. in B. B., šele kasneje pa naj bi oba krivo izpovedala. Toda tudi v takšnem primeru določba tretjega odstavka 154. člena ZKP prepoveduje, da bi se izsledki obravnavanih ukrepov lahko uporabili za dokazovanje, določba drugega odstavka 83. člena ZKP pa posledično narekuje njihovo izločitev.

6. Podatki, sporočila, posnetki ali druga dokazila, ki so bili pridobljeni z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov iz 150. in 151. člena ZKP, se namreč ne smejo uporabiti kot dokaz, če se ne nanašajo na katero izmed kaznivih dejanj, za katere je posamični ukrep mogoče odrediti (tretji odstavek 154. člena ZKP). V obravnavani zadevi se z vsebino izsledkov, zakonito pridobljenih z ukrepoma iz 150. in 150. člena ZKP v drugem kazenskem postopku, dokazuje obstoj kaznivih dejanj krive izpovedbe po tretjem odstavku 284. člena KZ-1. Za to kaznivo dejanje pa ukrepov iz 150. in 151. člena ZKP ni dopustno odrediti. Da ukrepa iz 150. in 151. člena ZKP v osnovi nista bila odrejena za dokazovanje kaznivega dejanja krive izpovedbe, temveč za t.i. kataloško kaznivo dejanje po 186. členu KZ-1 in zoper obtoženega A. A., ni bistvenega pomena. Dokazna prepoved iz tretjega odstavka 154. člena ZKP je jezikovno jasna, saj v kazenskem postopku, v katerem ne gre za t.i. kataloško kaznivo dejanje, v nobenem primeru ne dopušča dokazovanja z izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov iz 150. in 151. člena ZKP. Dejstvo, da pri nastanku takšnih izsledkov ni prišlo do kršitev določb ZKP ali ustavno zagotovljenih človekovih pravic oz. temeljnih svoboščin, zato ni relevantno. Pritožniki imajo prav, da je odločilno samo vprašanje, ali gre za kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, za katerega ni mogoče odrediti ukrepov iz 150. in 151. člena ZKP.

7. Čeprav so bili sporni izsledki pridobljeni zakonito, jih je treba iz spisa, v katerem se obravnavata (le) kaznivi dejanji krive izpovedbe, izločiti. To določa drugi odstavek 83. člena ZKP, po katerem preiskovalni sodnik oz. sodnik, ki opravlja posamezna preiskovalna dejanja, po uradni dolžnosti ali na predlog strank izda sklep, s katerim iz spisa izloči (med drugim) izpovedbe prič, posnetke in druga dokazila, za katere je v ZKP določeno, da se sodna odločba nanje ne sme opirati. Kot izhaja iz prejšnje točke tega sklepa, prav to določa tretji odstavek 154. člena ZKP. Zato je pritožbeno sodišče delno sledilo predlogu pritožnikov in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je iz spisa izločilo vse dokaze, v katerih se pojavlja vsebina izsledkov ukrepov iz 150. in 151. člena ZKP. Gre za prepise in druge pisne povzetke izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov (v spisu namreč ni zvočnih posnetkov), izpovedbe, iz katerih neposredno izhaja vsebina izsledkov ukrepov ter izvedensko mnenje dr. C. C. Izpovedbi obtoženih A. A. in B. B., ko sta v kazenskem postopku X K 45432/2015 zoper obtoženega D. D. izpovedovala kot priči, je treba obravnavati tudi kot t.i. sadeža zastrupljenega drevesa (drugi odstavek 18. člena ZKP), in sicer v delu, ko sta komentirala predočeno vsebino izsledkov prikritih preiskovalnih izsledkov, razlagala, o čem sta se dejansko pogovarjala, in ko sta opisovala širše okoliščine, ki so pripeljale do vsebine (posnetih) pogovorov. V celoti je zato treba izločiti iz spisa izpovedbo B. B., ne pa tudi izpovedbe obtoženega A. A.; v delu, ki je pritožbeno sodišče ni izločilo, se namreč ta ne nanaša na vsebino izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov.

8. Natančen obseg izločenih dokazov je razviden iz izreka tega sklepa, pritožbeno sodišče pa poudarja, da vsaka listina v sodnem spisu ni (procesno veljavni) dokaz. Tovrstne lastnosti namreč sodna in tožilska pisanja nimajo. Posledično pritožbi zagovornikov nista utemeljeni glede obtožnice, sodb Okrožnega sodišča v Ljubljani in Višjega sodišča v Ljubljani, odredbe za odreditev izvedenstva ter glede zapisnikov o glavni obravnavi. Iz zapisnikov o glavni obravnavi z dne 7. 4., 21. 4. in 23. 6. 2017 namreč ni razvidna vsebina obravnavanih izsledkov ali drugačna povezava z njo, saj so navedene le oznake izsledkov oz. prisluhov. Izjema velja za komentar obtoženega D. D., ki ga je ob poslušanju prisluha ta podal na glavni obravnavi dne 23. 6. 2017 (stran 2 zapisnika, 4. odstavek), zato ga je pritožbeno sodišče kot t.i. sadež zastrupljenega drevesa izločilo iz spisa (drugi odstavek 18. člena ZKP). Sodišče prve stopnje bo moralo zagotoviti, da vsebina nedovoljenih dokazov ne bo razvidna iz drugih podatkov spisa (odločb sodišča, zapisnikov in drugih listin).

9. Pritožnikom je treba pritrditi tudi v graji pomisleka prvostopenjskega sodišča o neživljenjskosti obravnavanih izločitvenih zahtevkov. Če bo zaradi izločitve izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov dokazovanje obtožencema očitanih kaznivih dejanj oteženo do točke onemogočanja, je povsem nerelevantno. Dokazna prepoved uporabe izsledkov ukrepov iz 150. in 151. člena ZKP za dokazovanje t.i. nekataloških kaznivih dejanj izhaja iz logike sorazmernosti pri poseganju v temeljne človekove pravice in svoboščine. Zato je logična posledica prepovedi tudi izločitev takšnih dokazov iz spisa.

10. Pritožbi sta delno utemeljeni, zato jima je višje sodišče delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot to izhaja iz izreka tega sklepa in njegove obrazložitve (tretji odstavek 402. člena ZKP).