Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Policisti so se za identiteto obtoženca odločili zaradi, po njihovi oceni, sumljivega obnašanja, saj je na sprehajališču, katerega kontrolo so opravljali zaradi ilegalnih migrantov, nervozno pogledoval nazaj, nato pa se na kratki razdalji pred njimi sunkovito obrnil in nek svetleč predmet dal v žep. Glede na to, da je za ugotavljanje identitete zadostna že najnižja stopnja verjetnosti (dokazni standard), to je sum, je treba sprejeti pravilno stališče sodišča prve stopnje, da so policisti imeli zadostno podlago, da so se odločili legitimirati obtoženca. Ker pa je slednji tik pred srečanjem s policisti nek svetleč predmet vtaknil v žep, za kar zagotovo ne bi imel razloga, v kolikor ne bi šlo za nek prepovedan predmet, so policisti na podlagi neposredne zaznave pravilno ocenili, da obstaja velika verjetnost, da ima obtoženec pri sebi predmete, ki jih je skladno z zakonom treba zaseči. To pa je podlaga za pregled osebe po 52. členu ZNPPol, pri katerem policisti še pred začetkom pregleda osebo pozovejo, naj sama izroči predmete.
Pritožba zagovornika obtoženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.
1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom, na podlagi prvega in drugega odstavka 285.e člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), predlog zagovornika obtoženega A. A. za izločitev dokazov, ki so bili pridobljeni v ali zaradi pregleda obtoženega ali ukaza o predaji predmetov obtoženega dne 16. 12. 2020 okoli 10.45 ure s strani pooblaščenih oseb policije, zavrnilo kot neutemeljen.
2. Zoper sklep se je pritožil obtoženčev zagovornik iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Višjemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izločitev predlaganih dokazov ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po presoji razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb obtoženčevega zagovornika ter proučitvi spisovnega gradiva pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna in zakonita.
5. Zagovornik tudi v pritožbi vztraja, da policisti niso imeli razloga za zaustavitev ali pregled obtoženca dne 16. 12. 2020, njihov pregled je bil brez pravne podlage in ni bil osnovan z dejanskim stanjem. Po mnenju pritožnika ni zadosten razlog zgolj to, da se je obtoženec nervozno oziral nazaj. Še manj pa je verjetno, da naj bi obdolženi prenašal v roki PVC vrečko, ki je vsebovala heroin in tablete sredi dneva, na sprehajalni poti ter jo pospravil v žep šele 10 m pred policisti. Povprečen človek bi predmet, za katerega želi, da bi bil skrit, pospravil v žep in z njim v žepu hodil naokrog. Poleg tega je bilo vreme oblačno in mrzlo, temperature blizu ledišča, zaradi česar je obtoženec imel roke v žepu zaradi mraza. Ker je bilo vreme oblačno, z malo svetlobe, tudi ni mogoče, da bi se svetloba odbijala od PVC vrečke, da bi se jo zaznalo kot svetleč predmet. Glede na navedeno je zaključiti, da policisti niso imeli podlage za uporabo 52. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol).
6. Navedeno razlogovanje tudi pritožbenega sodišča ne prepriča in se pridružuje pravilnim in izčrpnim razlogom, s katerimi je sodišče prve stopnje zavrnilo že v predlogu za izločitev dokazov pritožbeno trditev, da policisti niso imeli pravne podlage ne za ustavitev, niti za pregled obtoženca, prav tako pa tudi izražen dvom v okoliščine, da je obtoženec v roki prenašal PVC vrečko s heroinom in tabletami sredi dneva na sprehajalni poti. Pri tem se je utemeljeno oprlo na skladne izpovedi policistov B. B., C. C. in D. D., pripadnikov Specializirane enote za nadzor državne meje, ki so kritičnega dne opravljali kontrolo na predmetnem sprehajališču zaradi odkrivanja ilegalnih migrantov. Iz njihovih izpovedb tako izhaja, da so pred seboj na razdalji 30 - 40 m zagledali obtoženca, ki je nervozno pogledoval nazaj, nato pa se pred njimi sunkovito obrnil in dal nek svetleč predmet v žep. Policist C. C., zaslišan kot priča, je še povedal, da je imel občutek, da je obtoženec pred njimi ugotovil, da gre za policiste (le-ti so bili takrat v civilu), zato je tisti predmet vtaknil v žep. Glede na navedeno so policisti posumili, da bi lahko bila oseba v storitvi prekrška oziroma kaznivega dejanja, zato so se odločili, da ugotovijo identiteto, glede na videno pa je obstajala velika verjetnost, da je oseba skrila v žep nek predmet, ki ga je po zakonu potrebno zaseči. Zato so obtoženca pozvali, naj predmete izroči, kar je obtoženi tudi storil in iz levega žepa izročil tri PVC vrečke z rjavo, grudasto prašnato snovjo in eno vrečko z belimi tabletami. V njihove izpovedbe tudi pritožbeno sodišče ne dvomi, saj so, kot je že navedeno, izpovedovali skladno, obtoženca pa so takrat prvič imeli v postopku, sicer pa gre za policiste z večletnimi izkušnjami, ki so usposobljeni za zaznavo storilcev kaznivih dejanj in prekrškov. Te ugotovitve ne morejo omajati pritožbene navedbe, da je obtoženec v kritičnem času zaradi mraza imel roke v žepu in da se zaradi oblačnosti predmet v rokah ni mogel svetlikati, saj nimajo spisovne podlage. Obtoženec se ni zagovarjal, navzoč na zaslišanju policistov pa tosmernih pripomb oziroma navedb ni imel. 7. Po četrti alineji prvega odstavka 40. člena ZNPPol smejo policisti ugotavljati identiteto osebe, ki z obnašanjem, ravnanjem ali zadrževanjem na določenem kraju ali ob določenem času vzbuja sum, da bo storila, izvršuje, ali je storila kaznivo dejanje ali prekršek. Policisti so se za identiteto obtoženca odločili zaradi, po njihovi oceni, sumljivega obnašanja, saj je na sprehajališču, katerega kontrolo so opravljali zaradi ilegalnih migrantov, nervozno pogledoval nazaj, nato pa se na kratki razdalji pred njimi sunkovito obrnil in nek svetleč predmet dal v žep. Glede na to, da je za ugotavljanje identitete zadostna že najnižja stopnja verjetnosti (dokazni standard), to je sum, je treba sprejeti pravilno stališče sodišča prve stopnje, da so policisti imeli zadostno podlago, da so se odločili legitimirati obtoženca. Ker pa je slednji tik pred srečanjem s policisti nek svetleč predmet vtaknil v žep, za kar zagotovo ne bi imel razloga, v kolikor ne bi šlo za nek prepovedan predmet, so policisti na podlagi neposredne zaznave pravilno ocenili, da obstaja velika verjetnost, da ima obtoženec pri sebi predmete, ki jih je skladno z zakonom treba zaseči. To pa je podlaga za pregled osebe po 52. členu ZNPPol, pri katerem policisti še pred začetkom pregleda osebo pozovejo, naj sama izroči predmete. Tako se izkaže, da so policisti tudi za poziv oziroma ukaz obtožencu za predajo predmetov imeli pravno podlago.
8. Pritožbeno sodišče tudi zavrača tezo obrambe, da so policisti do podatka, da je obtoženec dne 16. 12. 2020 prenašal heroin in tablete, lahko prišli zgolj na podlagi opazovanja ali sledenja, za katerega pa niso bili podani pogoji. Navaja, da so policisti izpovedali, da se v internih dokumentih oziroma bazah vodijo podatki, da se obtoženec ukvarja s preprodajo heroina in tablet na Metelkovi ulici in okolici doma, kar pomeni, da so policisti imeli interes za opravo preiskave in ne gre zgolj za naključno ustavitev zaradi sumljivega obnašanja obtoženca.
9. Predstavljena teza obrambe nima spisovne podlage Kot je že navedeno, so policisti skladno izpovedali, da so kritičnega dne na predmetnem sprehajališču opravljali kontrolo zaradi odkrivanja ilegalnih migrantov ter da so obtoženca takrat imeli prvič v postopku. Policist B. B. pa je še dodatno pojasnil, da so šele po opravljeni identifikaciji ugotovili, da je v njihovih internih dokumentih oziroma bazah zabeležen kot oseba, ki se ukvarja s preprodajo heroina in tablet na Metelkovi in okolici doma. Na tem mestu pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno izpostavilo, da se je sodna praksa že večkrat izjasnila, da opazovanje, kontrola in nadzor določenega območja in druge klasične metode policijskega dela še ne pomenijo izvajanje prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja in sledenja, kot to smiselno zatrjuje zagovornik.
10. Po vsem navedenem je sodišče druge stopnje pritožbo obtoženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.