Jedro

Utemeljene so pritožbene navedbe, da upnik ob vložitvi predloga za izvršbo ni bil več imetnik terjatve, ni bil njen materialnopravni upravičenec, da je bila to bistvena okoliščina za ugoditev ugovoru, da upnik ni imel pravice vložiti predloga za izvršbo oziroma je bil neutemeljen.

Upnik je neutemeljeno vložil predlog za izvršbo, dolžnik pa je utemeljeno vložil ugovor zoper sklep o izvršbi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se spremeni izpodbijani drugi odstavek II. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje (odločitev o stroških) tako, da se glasi: ″Upnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti dolžniku 715,98 EUR stroškov ugovornega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje do plačila.″

II. Upnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti dolžniku 698,38 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo predlog dolžnika za odlog izvršbe z dne 13. 12. 2021 (I. točka izreka). Ugodilo je ugovoru dolžnika z dne 13. 12. 2021 in ustavilo izvršbo po sklepu o izvršbi z dne 2. 12. 2021. Sklenilo je še, da upnik in dolžnik krijeta vsak svoje izvršilne stroške (II. točka izreka). Ugotovilo je, da bi lahko prenešeno terjatev po 2. členu pogodbe o odstopu terjatev z dne 22. 6. 2021 izterjal le prevzemnik, ki mu je upnik odstopil vse terjatve, s čimer so prešle na prevzemnika vse pravice iz odstopljene terjatve, prevzemnik pa je postal novi upnik (5. člen pogodbe). Dolžnikova izpolnitev terjatve prevzemniku je bila 2. 8. 2021, kar je bilo po prenosu terjatve 22. 6. 2021, zato jo je veljavno izpolnil prevzemniku, saj je dolžnik za prenos vedel. Čeprav je dolžnik uspel z ugovorom, ni mogoče zaključiti, da mu je upnik z vložitvijo izvršilnega predloga povzročil neutemeljene stroške, saj je dolžnikova terjatev prenehala šele 2. 8. 2021 po vložitvi predloga 1. 7. 2021. Dolžnik ni uspel s predlogom za odlog izvršbe, ki je bil zavržen.

2. Zoper odločitev o stroških v drugem odstavku II. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščeni odvetniški pisarni iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. ter 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da so za odločitev o pritožbi pravnorelevanatna sledeča pravilno ugotovljena dejstva: predlog za izvršbo je bil vložen 1. 7. 2021, sklep o izvršbi je bil izdan 2. 12. 2021, upnik kot odstopnik je 22. 6. 2021 s prevzemnikom sklenjeno notarsko overjeno pogodbo o odstopu terjatev, […], upnik je s pogodbo na prevzemnika prenesel celotno terjatev iz postopka Okrožnega sodišča v Celju I Pg 406/2017, […], z odstopom terjatev po pogodbi so prešle na prevzemnika vse pravice iz odstopljene terjatve, torej tudi iz postopka Okrožnega sodišča v Celju I Pg 406/2017, prevzemnik je postal nov upnik, […]. Upnik ob vložitvi predloga za izvršbo ni bil več imetnik terjatve oziroma ni bil več upnik terjatve iz postopka Okrožnega sodišča v Celju I Pg 406/2017, torej izterjevane terjatve. Ni bil več materialnopravni upravičenec terjatve. Slednje je bistvena okoliščina za ugoditev dolžnikovemu ugovoru. Dolžnik se je s sklepom o izvršbi seznanil po tem, ko je bila izterjevana terjatev v celoti poplačana 2. 8. 2021, medtem ko je bil sklep o izvršbi izdan 2. 12. 2021. Zato je 13. 12. 2021 utemeljeno vložil ugovor zoper sklep o izvršbi, ki mu je sodišče ugodilo. Sodišče je dejansko odločilo, da dolžnik kljub uspehu oziroma utemeljenemu ugovoru in neutemeljenem upnikovemu predlogu za izvršbo ni upravičen do povračila stroškov postopka z ugovorom.

3. Upnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Dolžnik utemeljeno opozarja na posamezne, sicer pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, pri čemer je kronologija dogodkov sledeča: dne 22. 6. 2021 je upnik sklenil pogodbo o prenosu izterjevane terjatve z prevzemnikom, pogodba je bila notarsko overjena, dolžnik pa je bil obveščen o odstopu, dne 1. 7. 2021 je upnik vložil predlog za izvršbo za izterjavo te iste terjatve, dne 2. 12. 2021 je izdalo sodišče prve stopnje sklep o izvršbi, dne 13. 12. 2021 je dolžnik vložil ugovor, ki mu je sodišče prve stopnje ugodilo (7. do 9. točka obrazložitve sklepa); vložil je tudi predlog za odlog izvršbe, ki ga je sodišče prve stopnje zavrglo zaradi pravnomočne ustavitve izvršbe s sklepom z dne 16. 12. 2021 (3. točka obrazložitve sklepa).

6. Utemeljene so pritožbene navedbe, da upnik ob vložitvi predloga za izvršbo ni bil več imetnik terjatve, ni bil njen materialnopravni upravičenec, da je bila to bistvena okoliščina za ugoditev ugovoru, da upnik ni imel pravice vložiti predloga za izvršbo oziroma je bil neutemeljen. Zato so pravno nepomembne nadaljnje ugotovitve sodišča prve stopnje o dolžnikovem plačilu prevzemniku terjatve oziroma o prenehanju terjatve 2. 8. 2021, kar je sicer bilo po vložitvi predloga dne 1. 7. 2021 (11. in 12. točka obrazložitve sklepa). Upnik je neutemeljeno vložil predlog za izvršbo, dolžnik pa je utemeljeno vložil ugovor zoper sklep o izvršbi. Nenazadnje pa tudi sicer dolžnik ni plačal terjatve odstopljenemu upniku, kar bi slednjega opravičevalo za povrnitev stroškov po prvem odstavku 158. členu ZPP, ampak jo je plačal novemu upniku. Upnik je neutemeljeno povzročil dolžniku stroške ugovornega postopka po šestem odstavku 38. člena ZIZ, dolžnik je z ugovorom uspel in je upravičen do stroškov zanj po prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Neuspeh s predlogom za odlog izvršbe je le neznatni del. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno je uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi in spremenilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Dolžniku je priznalo stroške ugovornega postopka: nagrado za ugovor 900 točk po 6. točki tar. št. 27 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT; ne v presežku do zahtevanih 1500 točk), 2 % materialnih stroškov po tretjem odstavku 11. člena OT, sodno takso za ugovor 44,00 EUR, 22 % DDV po drugem odstavku 12. člena OT. Skupaj ti stroški znašajo 715,98 EUR. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS št. 1/2006. 7. Dolžnik je uspel tudi s pritožbo, zato mu je dolžan upnik povrniti nastale stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je dolžniku priznalo nagrado za pritožbo 900 točk po 6. točki tar. št. 27 OT (ne v presežku do zahtevanih 1500 točk), 2 % materialnih stroškov po tretjem odstavku 11. člena OT, sodno takso za pritožbo 26,40 EUR, 22 % DDV po drugem odstavku 12. člena OT. Skupaj ti stroški znašajo 698,38 EUR. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS št. 1/2006.