Jedro

Tožnica s tožbo zahteva ugotovitev lastninske pravice na sporni nepremičnini s priposestvovanjem. Zahtevek je pravilno usmerila proti zemljiškoknjižnemu lastniku - tožencu. Tožba je v celoti sklepčna, zato odločitev v drugi pravdni zadevi I P 563/2017, v kateri tožnica zahteva ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice v korist toženca, izbris navedene vknjižbe in ponovni vpis v korist toženčeve žene, ne predstavlja predhodnega vprašanja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pravdni postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. I P 563/2017. 2. Zoper sklep je toženec vložil pravočasno pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Meni, da postopek v zadevi I P 563/2017 nima značaja predhodnega vprašanja, zato je sklep o prekinitvi nezakonit. Izbrisna tožba po četrtem odstavku 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) predstavlja odločanje o neveljavnosti posla med tožencem in A. A. ter vzpostavitev v prejšnje zemljiškoknjižno stanje, nikakor pa ne odločanje o (ne)obstoju pravice ali pravnega razmerja, od katerega bi bila odvisna odločitev glede priposestvovanja. Vprašanje izpolnjenosti pogojev za priposestvovanje se tiče kvalitete posesti in časa na strani tožeče stranke, ne pa glede okoliščin na strani tožene stranke ali A. A. 3. Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnica s tožbo1 zahteva ugotovitev svoje lastninske pravice na sporni nepremičnini s priposestvovanjem (28. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih; 43. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Zahtevek je pravilno usmerila proti zemljiškoknjižnemu lastniku - tožencu, glede katerega je tudi zatrjevala, da sta se tako on kot njegova (bivša) žena A. A., ob sklepanju darilne pogodbe z dne 29. 9. 2015 zavedala neusklajenosti dejanskega in zemljiškoknjižnega stanja, saj sta bila udeležena pri reševanju problematike na sporni nepremičnini in jima je bilo lastniško stanje znano, zato toženca ni mogoče šteti za dobrovernega pridobitelja v smislu določbe drugega odstavka 44. člena SPZ. Tožba je v celoti sklepčna, pravilno uperjena zoper aktualnega zemljiškoknjižnega lastnika, zato odločitev v zadevi I P 563/2017, v kateri tožnica zahteva ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice v korist toženca, izbris navedene vknjižbe in ponovni vpis v korist toženčeve žene A. A., ne predstavlja predhodnega vprašanja v smislu določbe 13. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Tožničin predlog naj se z obravnavanim postopkom počaka, da se ugotovi, da toženec, zoper katerega je kot zemljiškoknjižnega lastnika uperila tožbeni zahtevek, ni lastnik nepremičnine, pa je tudi sicer v popolnem nasprotju z njenimi lastnimi trditvami o dejstvih, na katerih utemeljuje svoj tožbeni zahtevek.

6. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje naj s postopkom torej nadaljuje.

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

1 s primarnim tožbenim zahtevkom