Jedro

Dejstva, ki jih za odvzem dedne sposobnosti oziroma dedne pravice predvideva zakon, mora dokazati tisti, ki dedno nevrednost uveljavlja (3. točka 43. člena ZD).

Glede na nespornost prejetega darila, je na prejemnici darila dokazno breme, da dokaže, da je darilo prejela zgolj od mame oz. da je vrednost slednjega pokojnemu vrnila ter tako vrednost darila v zapuščinskem postopku ni upoštevna.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v VI. in VII. točki izreka spremeni tako, da sedaj glasi:

"VI. Zakonito dedinjo A. A. se napoti na pravdo zoper sodediče, da v pravdi dokaže, da kot darilo ni prejela 1/2 dvosobnega stanovanja na A in da se s tem vrednost tega darila ne vračuna v njen dedni delež.

VII. V kolikor na pravdo napotena dedinja ne bo vložila tožbe v roku 15 dni od pravnomočnosti tega sklepa, bo sodišče zapuščinski postopek nadaljevalo in štelo, da do prekinitve iz tega razloga ni prišlo in da je dedinja A. A. od zapustnika prejela darila, ki se vračuna v njen dedni delež."

II.V preostalem delu (IV. in V. točka izreka) se pritožba dediča B. B. zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.Pritožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zapuščinski postopek prekinilo in dediče napotilo na pravdo, da zoper sodediče (oporočne in zakonite) uveljavljajo posamezne zahtevke. V IV. točki izreka je zakonitega dediča (pritožnika) napotilo na pravdo, da zoper sodediče uveljavi, da so podani razlogi za razdedinjenje ali dedno nevrednost zakonite dedinje A. A. in da nima dedne pravice po pokojnem očetu.

2.V pritožbi dedič B. B. zatrjuje, da je sodišče zmotno odločilo o tem, čigava pravica je verjetnejša, saj bi na pravdo moralo napotiti dedinjo A. A.. Obrazložitev sodišča je brez vsebine in se je ne da preizkusiti. Pritožnik je namreč svoje trditve in pravice dedinje A. A.izkazoval glede na samo oporoko pokojnega, kjer je pokojni sam zapisal, da je dedinja A. A. dedno nevredna. Kar pa se tiče polovice nepremičnine, ki ga je A. A. prejela kot darilo pa slednja ni izkazala, da je kupnino za stanovanje vrnila pokojnemu. Tako se izpodbijani sklep ne da preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3.Pritožba je delno utemeljena.

4.Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD).

5.Med dediči je spor o obstoju dedne pravice in obsegu zapuščine, saj je od slednjega odvisna pravica oz. višina nujnega deleža pritožnika.

6.Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, kadar so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica (prvi odstavek 210. člena ZD). Tako ravna sodišče, kadar so sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica do zapuščine, zlasti veljavnost ali vsebina oporoke, dejstva od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež ali utemeljenost razlogov za dedno nevrednost (1., 3. in 4. točka drugega odstavka 210. člena ZD).

7.Nima prav pritožba, da je sodišče zmotno napotilo nujnega dediča B. B., da v pravdnem postopku dokaže, da je sodedinja A. A. dedno nevredna oziroma razdedinjena. Sodišče napoti na pravdo tistega dediča, katerega pravica je manj verjetna. Dedna nevrednost je pravni institut, ki dediču, ki je pravno sposoben in mu bi mu pripadala dedna pravica, onemogoča pridobiti zapuščino. Okoliščina, ki onemogoča dedovanje, je v osebni diskvalificiranosti do zapustnika, ker je dedič storil nekaj takega, kar nasprotuje čutu pravičnosti, da bi lahko postal dedič, ali pa ni storil česa, kar bi moral. To je izjema od splošnega pravila, da ima dedič dedno pravico1. Dejstva, ki jih za odvzem dedne sposobnosti oziroma dedne pravice predvideva zakon, mora dokazati tisti, ki dedno nevrednost uveljavlja (3. točka 43. člena ZD).

8.Pravilno pa pritožba opozarja, da je sodišče prve stopnje zmotno na pravdo napotilo pritožnika, da dokaže da je sodedinja kot darilo od pokojnega prejela 1/2 stanovanja na A. Med dediči ni sporno, da je A. A. prejela darilo, in sicer 1/2 stanovanja. Sama pa trdi, da ga je prejela od mame in, da je denar od prodaje stanovanja vrnila pokojnemu. Za slednje dokaza ne predloži. Glede na nespornost prejetega darila, je na prejemnici darila dokazno breme, da dokaže, da je darilo prejela zgolj od mame oz. da je vrednost slednjega pokojnemu vrnila ter tako vrednost darila v zapuščinskem postopku ni upoštevna.

9.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, kot izhaja iz izreka sklepa sodišča druge stopnje (2. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

10.Pritožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (174. člen ZD).

-------------------------------

1 VSL sklep I Cp 2770/2011 z dne 29. 2. 2019.