Jedro

Glede na čas, ko se je opravljala vročitev tožbe (24.5.2001) je lahko prišlo do fikcije vročitve tožbe fizični osebi le, če je vročevalec pustil pri katerem od odraslih družinskih članov gospodinjstva naslovnika, ali drugi osebi - hišniku ali sosedu, če je v to privolil ali če se vroča na delovnem mestu naslovniku, osebi, ki je zaposlena na tistem mestu, če ga hoče sprejeti, pisno sporočilo, naj bo določen dan ob določeni uri v stanovanju oziroma na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje. Iz poročila vročevalcem mora biti razvidno, pri kateri osebi je takšno sporočilo pustil, in če je ta oseba v to privolila, če je njeno privoljenje potrebno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Stroški pritožbenega postopka se pridržijo za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo dne 27.6.2001 zamudno sodbo, s katero je naložilo toženi stranki, da je dolžna odstraniti poslovni objekt, ki se nahaja na delu zemljišča parc. št. 816/10, k.o. G. in da je dolžna tožeči stranki plačati pravdne stroške.

Tožena stranka je v pritožbenem roku vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje s predlogom za vročitev tožbe. Ob predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je vložila še odgovor na tožbo. Hkrati pa je tožena stranka vložila tudi pritožbo zoper zamudno sodbo.

Sodišče prve stopnje je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo s sklepom z dne 18.6.2002 in je predložilo pritožbo v reševanje sodišču druge stopnje.

Tožeči stranki je bila pritožba vročena, odgovora na pritožbo tožeča stranka ni vložila.

Tožena stranka s pritožbo uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Trdi, da je sodba izdana zoper subjekt, ki ne obstoji in da tožba toženi stranki ni bila vročena, saj bi ji morala biti vročena osebno, tožba pa se še vedno nahaja v spisu in je zato sodišče prve stopnje kršilo 7. in 8. točko 2. odstavka 339. člena ZPP.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je tožena stranka v tožbi označena tako, da bi bilo sicer mogoče sklepati, da gre za pravno osebo - gospodarsko družbo ali pa za fizično osebo L.R., kot imetnika poslovalnice S. v I.G.. Glede na to, da v sodnem registru, ki je javna knjiga, ni vpisan noben subjekt z imenom oziroma firmo S. R. L., je očitno, da je tožeča stranka kot toženo stranko navedla fizično osebo R. L., ki je očitno imetnik poslovalnice S. v I. G..

Zato pritožbeni očitek, da je izpodbijana sodba izdana zoper subjekt, ki ne obstoji, oziroma zoper subjekt, ki ni sposoben biti pravdna stranka, ni utemeljen. Tožena stranka je fizična oseba, ki je po Zakonu o pravdnem postopku lahko pravdna stranka (1. odstavek 76. člena ZPP). Zato pritožbeni očitek, da je izpodbijana sodba izdana zoper subjekt, ki ne obstoji, ne drži. Pač pa je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljen pritožbeni očitek v zvezi z nepravilnostjo vročitve tožbe. Tožba je sodno pisanje, ki ga je treba vročiti osebno (1. odstavek 142. člena ZPP). Kako se opravi vročitev takega pisanja, je tudi določeno v prej navedeni zakonski določbi. Vročanje tožbe v tej zadevi je sodišče opravljalo

24.5.2001 in 25.5.2001, torej pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah ZPP (Ur. l. RS, 96/2002 z dne 14.11.2002), ki je stopil v veljavo dne 29.11.2002. V času vročanja tožbe je torej veljalo prvotno besedilo 142. člena ZPP, ki ureja tudi situacijo, kako se fizičnim osebam vročajo sodne pošiljke, glede katerih je predpisana osebna vročitev, če tisti, ki se mu mora pošiljka osebno vročiti, ne najde tam, kjer naj bi se mu vročila. V 3. odstavku takrat veljavnega 142. člena ZPP je bilo določeno, da mora vročevalec v takem primeru poizvedeti, kdaj in na katerem mestu bi lahko našlo naslovnika in mu pustiti pri katerem od odraslih članov gospodinjstva ali drugi osebi, navedeni v 1. ali 2. odstavku 140. člena zakona pisno sporočilo naj bo določenega dne ob določeni uri v stanovanju oziroma na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje. Iz poročila o vročanju vročevalca v tej zadevi pa ni mogoče ugotoviti, kateri osebi je vročevalec pustil obvestilo po 3. odstavku 142. člena ZPP, niti tega ne, ali je to bil družinski član naslovnika ali mogoče druga oseba, kateri se obvestilo lahko pusti in če je ta oseba v to privolila. Čim pa je podana takšna pomanjkljivost, torej če vročevalec ni navedel, kateri osebi je pustil navedeno obvestilo, je to takšna kršitev, v posledici katere vročevalec v tem primeru v nadaljevanju ni mogel postopati po določbi 141. člena ZPP in zato se fikcija vročitve ne more šteti za veljavno. To pa pomeni, da tožba toženi stranki ni bila pravilno vročena in da zato ni bil izpolnjen pogoj iz 1. točke 1. odstavka 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe.

S tem pa je prišlo tudi do kršitve 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Zato je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo razvelajviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo odpraviti storjeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, pri čemer bo moralo upoštevati, da je tožena stranka ob predlogu za vrnitev v prejšnje stanje že vložila tudi odgovor na tožbo, ki se glede na to, da ji tožba leta 2001 ni bila pravilno vročena, izkaže kot pravočasen.

Ker je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavilo je na podlagi 3. odstavka 165. člena ZPP odločitev o pritožbenih stroških pridržana za končno odločbo.