Jedro

Kot materialnopravno pravilno ugotavljata sodišči druge in prve stopnje, predstavlja pravno podlago za določitev zneska za preživljanje enega zakonca v breme drugega zakonca 81. člen zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR. Pri odločanju o utemeljenosti zahtevka za plačevanje preživnine v breme drugega zakonca pa je potrebno določbo 81. člena ZZZDR uporabiti v celoti. Tega pa sodišči prve in druge stopnje v dosedanjem postopku nista storili. Sodišče prve stopnje se je namreč pri uporabi določbe 81. člena ZZZDR omejilo le na ugotavljanje nepreskrbljenosti tožnice, njene delovne (ne)sposobnosti in možnosti toženca, da tožnici plačuje mesečno preživnino (3. odstavek na 2. strani razlogov sodbe sodišča prve stopnje), ni pa upoštevalo tistega dela določbe 81.člena ZZZDR, ki omogoča, da sodišče pri odločanju o preživninskem zahtevku razvezanega zakonca upošteva tudi vzroke, zaradi katerih je postala zakonska zveza nevzdržna.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se v izpodbijanem delu razveljavita in zadeva vrne v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo odločanje. Stroški revizijskega postopka so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo preživninskemu zahtevku tožeče stranke in odločilo, da mora toženec plačevati tožnici od 1. 6. 1996 dalje mesečno preživnino v znesku 10.000 SIT. Višji preživninski zahtevek je zavrnilo, glede stroškov postopka pa odločilo, da trpi vsaka stranka svoje.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložila tožena stranka pravočasno revizijo in v njej uveljavljala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Sodišči druge in prve stopnje pri odločanju o preživninskem zahtevku tožnice nista upoštevali, da je do razveze zakonske zveze prišlo izključno po krivdi tožnice, ki je med postopkom sama priznala, da je imela v času trajanja zakonske zveze tudi druge moške. Nobenega dvoma torej ne more biti, da se je tožnica sama spravila v položaj, v katerem je postala zanjo zakonska zveza nevzdržna. Tožnica je razmeroma mlada in bi lahko našla zaposlitev. Ugotovitev, da je težje zaposljiva, zato ni točna. Sodišči bi morali tudi upoštevati, da je tožnica zmetala iz stanovanja vse toženčeve stvari, v stanovanje pa pripeljala drugega moškega. Če se je tožnica že odločila za razvezo zakonske zveze, katere nevzdržnost je sama povzročila, bi se ob vložitvi zahteve za razvezo morala zavedati, da si bo morala po razvezi zagotoviti tudi drug vir preživljanja. Toženec ni dolžan plačevati preživnine tožnici zato, da bo v prihodnje lahko mirno živela z drugim moškim. Reviziji naj se ugodi, preživninski zahtevek tožeče stranke pa v celoti zavrne. Podrejeno naj se sodbi sodišč druge in prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, ter Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo ( 390. člen zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija je utemeljena.

Kot materialnopravno pravilno ugotavljata sodišči druge in prve stopnje, predstavlja pravno podlago za določitev zneska za preživljanje enega zakonca v breme drugega zakonca 81. člen zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR. Pri odločanju o utemeljenosti zahtevka za plačevanje preživnine v breme drugega zakonca pa je potrebno določbo 81. člena ZZZDR uporabiti v celoti. Tega pa sodišči prve in druge stopnje v dosedanjem postopku nista storili. Sodišče prve stopnje se je namreč pri uporabi določbe 81. člena ZZZDR omejilo le na ugotavljanje nepreskrbljenosti tožnice, njene delovne (ne)sposobnosti in možnosti toženca, da tožnici plačuje mesečno preživnino (3. odstavek na 2. strani razlogov sodbe sodišča prve stopnje), ni pa upoštevalo tistega dela določbe 81.člena ZZZDR, ki omogoča, da sodišče pri odločanju o preživninskem zahtevku razvezanega zakonca upošteva tudi vzroke, zaradi katerih je postala zakonska zveza nevzdržna. Navedeno pomanjkljivost prvostopne sodbe je tožena stranka izpodbijala s pritožbo, ki jo je pritožbeno sodišče v tem delu zavrnilo z utemeljitvijo, da toženec vzrokov za razvezo, ki bi bili "izključno na toženkini strani" ni dokazal. Na ta način pa pomanjkljivosti prvostopne sodbe ni moglo odpraviti na pravno korekten način, saj po določbi 81.člena ZZZDR niso pravnorelevantni le tisti vzroki, ki so "izključno na strani enega zakonca". Pri tem je seveda potrebno opozoriti, da toženec tekom postopka ni zatrjeval le, da ga je tožnica varala z drugimi moškimi (kar bi lahko bil izključni razlog za nevzdržnost zakonske zveze), ampak je zatrjeval tudi, da je tožnica tudi po dalj časa izostajala z doma, da mu kot zakoncu ni nudila pomoči, da ni skrbela zanj, občasno pa ne ravno najbolje tudi za skupna otroka, da je brez toženčevega soglasja neodgovorno razpolagala s skupnimi prihranki itd. Vse navedeno pa pomeni, da je zatrjeval poleg tožničine nezvestobe (te šele po ugotovitvah pritožbenega sodišča ni uspel dokazati), ki bi lahko sama zase predstavljala izključni razlog za nevzdržnost, tudi obstoj vrste drugih okoliščin, ki bi tudi lahko pripeljale do nevzdržnosti zakonske zveze in ki jih je za pravilno uporabo določbe 81.člena ZZZDR tudi potrebno ugotavljati in upoštevati. Vse povedano pomeni, da sodišči v dosedanjem postopku zaradi zmotne uporabe materialnega prava (81.člena ZZZDR) dejanskega stanja nista popolno ugotovili. Zato je revizijsko sodišče reviziji ugodilo, sodbi sodišč druge in prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje (395.člen ZPP). V ponovljenem postopku bo potrebno dokazni postopek dopolniti in ugotoviti, ali obstajajo druge (poleg tožničine nezvestobe, ki je po ugotovitvah pritožbenega sodišča toženec ni dokazal), tekom postopka pred sodiščem prve stopnje že zatrjevane vendar pa še neobravnavane okoliščine, ki bi tudi lahko bile vzrok za to, da je zakonska zveza med pravdnima strankama postala nevzdržna.

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi 166.člena ZPP.