- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sodba II Cp 2380/2010
ECLI:SI:VSLJ:2010:II.CP.2380.2010 Civilni oddelek
Povzetek
- Neplačnik sredstev v rezervni sklad - Ali lahko upravnik v imenu etažnih lastnikov toži neplačnike za sredstva v rezervni sklad?Upravnik ni aktivno legitimiran za tožbo, s katero zahteva od posameznega etažnega lastnika plačilo za rezervni sklad.
- Tehnične ovire pri elektronskem predlogu za izvršbo - Kako tehnične ovire vplivajo na možnost uveljavljanja sodnega varstva?Morebitne tehnične ovire v zgolj eni od možnih poti za uveljavljanje sodnega varstva ne morejo zahtevka, ki je iz dveh razlogov nesklepčen, napraviti sklepčnega.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Neplačnika sredstev v rezervni sklad morajo tožiti etažni lastniki in pri tem v zahtevku terjati plačilo v rezervni sklad. Tega dejstva morebitne tehnične ovire elektronskega predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ne spremenijo.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
Obrazložitev
: V tej pravdi tožeča stranka v lastnem imenu zahteva plačilo zneska, ki bi ga moral toženec kot etažni lastnik večstanovanjske stavbe plačati v rezervni sklad.
Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrnilo.
Proti sodbi vlaga pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja oba dovoljena pritožbena razloga ter sodišču predlaga, naj sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje. Pritožba navaja, da so sredstva rezervnega sklada res skupno premoženje vseh etažnih lastnikov. Prav tako drži, da plačilo v rezervni sklad lahko zahtevajo od neplačnikov le lastniki. Vendar pa v njihovem imenu nastopa upravnik po posebnem zakonskem pooblastilu. Glede razlogov sodišča, da bi morala tožiti v imenu lastnikov in na račun rezervnega sklada, pa opozarja na tehnične omejitve elektronskega predloga za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine. Program je namreč takšen, da tega ne omogoča. To je tehnični problem, na katerega je tožeča stranka že večkrat opozorila. Želi opredelitev pritožbenega sodišča do tega vprašanja.
Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.
Pritožba ni utemeljena.
Tožbeni zahtevek je pravilno zavrnjen. Upravnik ni aktivno legitimiran za tožbo, s katero zahteva od posameznega etažnega lastnika plačilo za rezervni sklad. Pravilno je tudi stališče prvega sodišča, da mora biti zahtevek naravnan tako, da se zahteva plačilo na račun rezervnega sklada.
Pritožba opozarja na tehnično plat COVL. Ta naj bi namreč onemogočala vložitev izvršbe na podlagi verodostojne listine v takšnih primerih, kot je obravnavan. Tisto, kar je bistveno, je to, da pravni red tudi v primerih, kot je obravnavan, sodnega varstva ne odreka. Morebitne tehnične ovire v zgolj eni od možnih poti za uveljavljanje sodnega varstva, pa ne morejo zahtevka, ki je iz dveh (že navedenih) razlogov nesklepčen, napraviti sklepčnega.
Pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Na podlagi pooblastila iz 353. čl. ZPP (1) je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.
(1)Zakon o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 73/2007)