Jedro

Ključni pritožbeni očitek, da naj toženka ne bi bila zemljiškoknjižna lastnica, da ne gre za dejstvo in da je ta trditev v nasprotju s predloženimi dokazi, ne drži. Lastnik je preprost pravni pojem, ki je kot tak v splošni, vsakdanji uporabi v pomenu opisa dejstev. Prevladujoče stališče pravne teorije je, da mora sodišče take tožbene navedbe sprejeti kot dejanske trditve.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se vmesna in delna sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. in II. točka izreka) potrdita.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno sodbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z vmesno in delno zamudno sodbo odločilo, da je tožbeni zahtevek zoper prvo toženko po temelju utemeljen (I.) in da je ta dolžna tožniku plačati 28.315,16 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 5. 2021, v 15 dneh (II.), zahtevek zoper prvo toženko za 3700 EUR odškodnine iz naslova skaženosti pa je zavrnilo (III.).

2.O preostalem delu zahtevka zoper prvo toženko (za 22.500 EUR z obrestmi) ter o zahtevku zoper drugo toženko v celoti je napovedalo obravnavanje po pravnomočnosti izdane zamudne sodbe, pa tudi odločitev o stroških je pridržalo za končno sodbo (IV. in V. točka izreka).

3.Prva toženka vlaga pritožbo zoper zamudno vmesno in delno sodbo, obrazloženo v delu, ki je zanjo neugoden (I. in II. točka izreka). Sklicuje se na vse pritožbene razloge, predlaga spremembo ali pa razveljavitev tega dela odločbe sodišča prve stopnje ter opredeljuje pritožbene stroške. Sodišču očita, da se je pri odločanju oprlo na načela, ki niso neposredno uporabljiva, konkretno na načelo o prepovedi povzročanja škode (10. čl. OZ), ne pa na pravila o odškodninski odgovornosti. Sodba o njeni odškodninski odgovornosti nima razlogov. Meni, da za izdajo zamudne sodbe ni bilo pogojev, saj tožnikove navedbe nasprotujejo tako splošno znanim dejstvom kot tudi dokazom, ki jih je predložil sam, gre pa za to, da pritožnica ni vpisana v zemljiško knjigo kot lastnica parcele, iz katere je izvirala škoda. Ne gre za dejstvo, ki bi lahko kot neprerekano obveljalo, pač pa gre za pravno vprašanje, ki je narobe odgovorjeno. Nadalje, do škode sploh ni prišlo na nepremičnini, ki naj bi jo imela pritožnica, pač pa na terasi gostinskega lokala, ki ni njen. Končno meni, da je sodišče prve stopnje previsoko odmerilo odškodnino za tožnikovo nepremoženjsko škodo. Bolečine so bile krajše, kot jih tožnik navaja, kar izhaja iz medicinske dokumentacije.

4.Tožnik je na pritožbo odgovoril, se zavzel za njeno zavrnitev ter opredelil stroške v zvezi z odgovorom.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da so bili v obravnavanem primeru podani vsi pogoji po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) za izdajo zamudne sodbe zoper prvo toženko glede podlage in dela zahtevka (1. odst. 318. čl., 1. odst. 314. in 1. odst. 315. čl. ZPP). Prvostopenjsko sodišče je ravnalo zgledno ekonomično, ko je odločilo, kakor je izpodbijano.

7.Izdaja zamudna sodbe temelji na domnevi, da so dejstva, ki jih tožeča stranka v tožbi navaja, resnična, ker jih tožena stranka ni prerekala, in ta na podlagi 131. čl. v zvezi z 10. čl. in na podlagi 179. čl. Obligacijskega zakonika (OZ) utemeljujejo odškodnino v breme prve toženke, kot to pravilno argumentira sodišče prve stopnje v tč. 9 in 14 svoje obrazložitve.

8.Bistvene (nesporne, ker neprerekane) navedbe so bile, da je na tožnika padla smreka, in sicer iz nepremičnine, last prve toženke, in ga poškodovala, smreka pa je bila že nekaj časa v opazno slabem stanju, glede česar prva toženka kot lastnica zemljišča ni storila ničesar (v smislu da bi odstranila vir nevarnosti).

9.Ne drži, da se je sodišče prve stopnje oprlo le na načelo, ki samo po sebi ni neposredno uporabljivo. Oprlo se je na pravilo 131. čl. OZ, ki pravi: Kdor povzroči drugemu škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. Kadar je škoda povzročena z opustitvijo, kot v obravnavanem primeru, je vprašanje, katera opustitev je pravno pomembna. Tu pa načelo iz 10. čl. OZ o prepovedi povzročanja škode pomaga, da se kot relevantne opustitve štejejo tiste, katerih predvidljiva posledica je povzročitev škode. Ker je predvidljivo, da smreka pade, če je v slabem stanju, in če lastnik zoper to nič ne ukrene, je pravilen sklep, da je lastnik odgovoren za škodo, če smreka pri padcu koga poškoduje.

10.Tudi ključni pritožbeni očitek, da naj toženka ne bi bila zemljiškoknjižna lastnica, da ne gre za dejstvo in da je ta trditev v nasprotju s predloženimi dokazi, ne drži. Lastnik je preprost pravni pojem, ki je kot tak v splošni, vsakdanji uporabi v pomenu opisa dejstev. Prevladujo
0de stali
61
0de pravne teorije je, da mora sodi
61
0de take toebene navedbe sprejeti kot dejanske trditve. Toenik je navedel, da je prva toenica lastnica nepremidnine, iz katere je nanj padla smreka. Pritoeba se spreneveda, ko pravi, da je do nesrede pri1lo na terasi gostinskega lokala, ki ni njena. Navedeno se ne izkljuduje; toenik je navedel, da je bil na terasi druge toenke, ko je nanj padla smreka iz zemlji1
0da prve toenke.

11.Navedba, da je prva toenka lastnica nepremidnine, iz katere je padla smreka, ni v nasprotju s predloenimi dokazi. Sodi
61
0de prve stopnje v td. 13. obrazloeitve korektno in pravilno povzema, da je toenik v toebi pojasnil, da poteka postopek uskladitve zemlji1
0dnega stanja in da je prva toenka postala lastnica sporne nepremidnine na podlagi zakona. Ne drei, da bi bil dopis, priloeen toebi, na katerega se sklicuje pritoenica, s tem v nasprotju. Gre za dopis druge toenke (listina A 54), s katerim je zavrnila svojo lastno odgovornost za nesredo in navedla, da "
0de sploh kdo, je zanjo odgovoren lastnik parcele in smreke, tj. Kmetijska zadruga A." Ne gre za nikakr1en dokaz o lastninski pravici, pad pa za navedbo druge toenke.

12.Naposled je treba zavrniti 1e pritoebne očitke zoper odmero pravične denarne od1kodnine za toenikovo nepremoženjsko 1kodo, ki jo je sodi
61
0de prve stopnje, skrbno, natančno in temeljito pojasnilo v td. 16 do 35 na str. 6 do 17; opravilo je primerjavo s podobnimi primeri v sodni praksi glede na toenikove navedbe. Pritoebni očitek, da je pri tem sodi
61
0de prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je zato brez podlage. Prisojena od1kodnina ne odstopa od ustaljene sodne prakse. Toeniku je za njegovo nepremoženjsko 1kodo prisojen primeren znesek, pri čemer je sodi
61
0de ustrezno uravnovesilo na
0delo individualizacije od1kodnine (torej upo1tevanje toenikovih lastnosti) z na
0delom njene objektivne pogojenosti, po katerem mora biti od1kodnina vpeta v šir1e druebne okvire (torej mora biti v ustreznem razmerju s blaej1imi in huj1imi primeri). Toeniku prisojena od1kodnina ustrezno odraea pomen prizadete dobrine in namen od1kodnine, ki je v tem, da dobi o1kodovanec pravično zado1čenje za svoje trpljenje. Hkrati je primerljiva z od1kodninami, ki jih sodi
61
0da prisojajo v drugih podobnih primerih. Pritoeba ne omogoča natančnejšega odgovora, saj docela pav1alno navaja, da je od1kodnina odmerjena bistveno previsoko, da so bile bolečine krajše in manj intenzivne in da to izhaja iz toebi predloene medicinske dokumentacije. Katere bolečine naj bi bile previsoko ovrednotene in na podlagi katere dokumentacije, iz pritožbe niti ne izhaja. Ni odveč ponovno poudariti, da sodi
61
0de pri izdaji zamudne sodbe presoja materialnopravno utemeljenost trditev, in ne presoja dokazov (tudi ne medicinske dokumentacije).

13.Pritožba je torej neutemeljena. Ker tudi niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je to na podlagi 353. čl. ZPP pritožbo zavrnilo, izpodbijano vmesno in delno zamudno sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu pa potrdilo.

14.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 164. čl. ZPP; Ker gre za delno in za vmesno (zamudno) sodbo, bo o stroških odločeno s poznejšo sodbo.

-------------------------------

1Podrobneje Betetto, Razlikovanje med nepopolno in nesklepčno tožbo, Podjetje in delo 7/2009 str. 1645, Galič, Razlikovanje med pravnimi in dejanskimi vprašanji pri zbiranju procesnega gradiva, III. dnevi civilnega prava, Portorož 2005, str. 5

2Sodba VS RS II Ips 335/2011 z dne 24. 5. 2012.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 10, 131, 179

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.