Jedro

Tožnikov soprispevek je ovrednoten na 20 % upoštevaje dejstvo, da lestve ni uporabljal v skladu s pravili varnega dela, da je vrsto let pred škodnim dogodkom zaradi potreb dela uporabljal dejansko identične lestve, da je bil seznanjen z njihovimi lastnostmi ter dejstvom, da se na njih nahaja premogov prah.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke zoper sodbo se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje: - delno spremeni v zavrnilnem delu tako, da je tožena stranka (poleg pravnomočno prisojenega zneska 4.181,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obresti od 8. 6. 2016 dalje do plačila) dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki še nadaljnjih 4.901,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 6. 2016 dalje do plačila; - delno razveljavi v zavrnilnem delu glede zneska 1.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 6. 2016 dalje do plačila in glede odločitve o pravdnih stroških, ter se zadeva v tem razveljavljenem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v še izpodbijanem, a nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdi.

III. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnik s tožbo zahteva plačilo denarne odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel, ko se je 17. 11. 2015 poškodoval na delovnem mestu.

2. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženko obsodilo na plačilo 4.181,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 6. 2016 dalje do plačila. Toženki je še naložilo, da tožniku povrne pravdne stroške. V presežku, za plačilo nadaljnjih 9.933,22 EUR s pripadki je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Tožnik s pravočasno pritožbo izpodbija zavrnilni del sodbe. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

4. Toženka pritožbenega odgovora ni podala.

5. Pritožba je delno utemeljena.

6. Stališče pritožbe, da toženka ni (konkretno in substancirano) zatrjevala dejstev o tožnikovem protipravnem ravnanju oziroma da jih je zatrjevala prepozno, ni pravilno. Že sodišče prve stopnje je tožniku pravilno pojasnilo, da so toženkine navedbe pravočasne, saj so bile podane po tožnikovi izpovedbi, v kateri je opisan način, na katerega je sestopal z lestve, torej skladno s tretjim odstavkom 286. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ker sodišče prve stopnje ni prekoračilo trditvene podlage, toženkine trditve pa so bile stavljene pravočasno, uveljavljane kršitve 2., 7. in 286. člena ZPP niso podane.

7. Pritožbene očitke glede napačne materialnopravne ocene tožnikovega ravnanja je potrebno presojati na podlagi 171. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Ta določa, da ima oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode ali je povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine.

8. Prvo sodišče je glede pritožbeno spornega soprispevka zaključilo, da tožnik lestve ni uporabljal v skladu s pravili varnega dela, saj bi se moral pri sestopanju držati za lestev z obema rokama in ne samo z eno roko. Glede na to, da je še ugotovilo, da je bil tožnik vrsto let pred škodnim dogodkom zaposlen na podobnem delovnem mestu, da je zaradi potreb dela uporabljal dejansko identične lestve, da je bil seznanjen z njihovimi lastnostmi in dejstvom da se na njih nahaja premogov prah, kar je tudi vidno, pritožba utemeljeno izpostavlja, da je ob pravilni uporabi materialnega prava tožnik prispeval k škodnemu dogodku zgolj v deležu 20%.

9. Materialnopravno izhodišče presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, usmerjenih v odmero denarne odškodnine za tožniku nastalo nepremoženjsko škodo v obliki telesnih bolečin ter duševnih bolečin zaradi skaženosti, je v 179. in 182. členu OZ, ki je podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta po navedenih določbah načelo individualizacije višine odškodnine in načelo njene objektivne pogojenosti. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje (intenzivnosti) in trajanja bolečin ter strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu. Drugo načelo zahteva, da se pri odmeri odškodnine gleda na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pa tudi na to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Upoštevati je torej treba objektivne materialne možnosti družbe in sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod.

10. Za ugotovljeni obseg telesnih bolečin in neugodnosti, ki je tožniku nastal v zvezi s stanjem po zvinu desnega kolena s poškodbo obeh meniskusov desnega kolena, je odmerjena denarna odškodnina v višini 5.000,00 EUR materialnopravno napačna. Upoštevaje predvsem trajanje zdravljenja (štiri mesece in tri tedne) ter trajanje in obseg bodočih telesnih bolečin, ob starosti tožnika skorajda 55 let ob škodnem dogodku ter 57 let ob izdaji prvostopne sodbe, se pritožba utemeljeno zavzema za odmero nadaljnjih 1.000,00 EUR. Tak znesek denarne odškodnine za posamezno obliko nepremoženjske škode namreč šele po spremembi pravilno odseva razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje.

11. Po spremembi odmerjena denarna odškodnina tako znaša 12.614,40 EUR (= 12.500,00 za nepremoženjsko škodo1 + 114,40 za premoženjsko škodo). Upoštevaje tožnikov soprispevek je potrebno znesek 10.091,52 EUR (= 80% od 12.614,40 EUR) zmanjšati še za odbitno franšizo v znesku 1.009,15 EUR (= 10% od 10.091,52 EUR) ter pravnomočno prisojeni znesek 4.181,18 EUR. Ob pravilni uporabi materialnega prava gre izpodbijani zavrnilni del sodbe spremeniti v toliko, da je toženka dolžna plačati tožniku še nadaljnjih 4.901,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 6. 2016 dalje, torej od dneva, od katerega je prvostopno sodišče ugotovilo, da je toženka v zamudi (peta alineja 358. člena ZPP).

12. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje skaženost presojati kot pravni standard in ne kot medicinski pojem. Ali je podana nepremoženjska škoda v obliki duševnih bolečin zaradi skaženosti, se namreč presoja po objektivnih in subjektivnih merilih. Prva povedo, ali je oškodovančeva zunanjost (sploh) spremenjena, na kakšen način se ta sprememba izraža (opaznost, možnost za zakrivanja) in kako jo okolje doživlja (ali vzbuja pozornost, in če jo, v kakšni meri; pomemben je tudi poklic, starost, spol oškodovanca; kako se ta pozornost odraža, odpor, pomilovanje, radovednost). Subjektivna merila pa predstavljajo vpliv objektivnih meril na oškodovančevo psihično ravnotežje oziroma na njegovo psihično počutje sploh. Da je podana skaženost kot podlaga za odškodnino za duševne bolečine morajo biti hkrati podana tako objektivna kot subjektivna merila. Teh dejstev, na ugotovitev katerih napotuje materialno pravo, pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo. V delu, ko tožnik v tožbi torej zatrjuje, da prestaja in bo tudi v bodoče prestajal duševne bolečine zaradi skaženosti, ker so mu kot trajna posledica operativnega posega na desnem kolenu ostale brazgotine, ki jih ne more skriti in katere so zelo vidne zlasti poleti, ko nosi kratke hlače, ter da ga zelo moti, ko ljudje strmijo vanj in ga sprašujejo po izvoru teh brazgotin, je zaradi napačne pravne ocene dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

13. Glede na to, da se sodišče prve stopnje ni izreklo o trditvah, s katerimi tožnik utemeljuje škodo, ki mu je nastala v obliki duševnih bolečin zaradi skaženosti, pritožbeno sodišče ugotovljene pomanjkljivosti ne more odpraviti samo, saj bi se z dokončno odločitvijo o vprašanju, ali je tožniku nastala taka škoda, prvič izreklo. S tem pa bi stranke prikrajšalo za pravico do dvostopenjskega sojenja. Zaradi vrnitve zadeve sodišču prve stopnje pa postopek ne bo trajal prav nič dalj časa kot če bi bil izveden pred pritožbenim sodiščem, saj je potrebno dokazni postopek dopolniti. Ker pravica strank do sojenja v razumnem roku zaradi razveljavitve tako niti ne bo kršena, je bilo potrebno sodbo sodišča prve stopnje glede zavrnitve zneska 1.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 6. 2016 dalje do plačila razveljaviti in zadevo v tem razveljavljenem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Zaradi delne razveljavitve odločitve o glavni stvari je bilo potrebno razveljaviti in v novo sojenje vrniti tudi odločitev o stroških, saj je odločitev o povrnitvi le-teh odvisna od odločbe o glavni stvari (četrti odstavek 163. člena ZPP).

14. V preostalem delu, v katerem niso bili podani pritožbeni razlogi, niti kakšen od razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi paziti uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo potrebno pritožbo, ki se je zato izkazala za neutemeljeno, zavrniti in sodbo prvega sodišča v še izpodbijanem delu potrditi (353. člen ZPP).

15. O stroških, ki so pritožniku nastali v zvezi s tem pritožbenim postopkom, bo zaradi delne razveljavitve odločeno s končno odločbo (tretji in četrti odstavek 165. člena ZPP).

16. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da je skaženost pravni standard, ki se uporablja na podlagi objektivno ugotovljenih dejstev o spremembi oškodovančeve zunanjosti ter ocene oškodovančeve subjektivne prizadetosti zaradi njih.

1 12.500 EUR = 6.000 za telesne bolečine + 1.500 EUR za strah + 5.000 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.