Jedro

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in pa iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je tožnik invalid I. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu je bila že priznana pravica do invalidske pokojnine (priloga A/4 sodnega spisa). Tožnik je novo zahtevo za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo vložil 27. 3. 2023. Pred tem je navedeno pravico uveljavljal že v več postopkih. Zadnji se je končal s sodbo sodišča prve stopnje, opr. št. VII Ps 495/2023 z dne 8. 4. 2024. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek na priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo zavrnilo. Taka odločitev je bila potrjena na pritožbenem sodišču s sodbo opr. št. Psp 101/2024 z dne 26. 6. 2024.

Za odločitev v tej zadevi je ključnega pomena dejstvo, da od podaje izvedenskega mnenja sodnega izvedenca pa do izdaje drugostopenjske odločbe toženca z dne 19. 2. 2024 tožnik ni predložil medicinske dokumentacije, ki bi izkazovala poslabšanje zdravstvenega stanja. Sodišče v tem primeru ni imelo nobenega razloga, da bi ponovno postavilo sodnega izvedenca, kot je to predlagal tožnik, saj je bilo glede na medicinsko dokumentacijo, na katero se je skliceval tožnik, že podano izvedensko mnenje. Tožnik šele v pritožbi prilaga nov izvid z dne 14. 2. 2024 (priloga A/8). Ker je bil navedeni izvid posredovan že po zaključku postopka pred sodiščem prve stopnje, ga pritožbeno sodišče, upoštevaje prvi odstavek 337. člena ZPP, ni smelo upoštevati. Tožnik namreč ni izkazal, da ga brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca številka: ..., številka dosjeja: ... z dne 29. 8. 2023 in ista številka zadeve in dosjeja z dne 19. 2. 2024 ter da se tožniku prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh življenjskih potreb od 27. 3. 2023 dalje v višini 361,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek na odpravo prej navedenih odločb ter priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine življenjskih potreb od 27. 3. 2023 dalje v višini 180,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Nadalje je odločilo, da se stroški zastopanja tožnika po odvetnici krijejo iz proračuna.

2.Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, da je psihiatrični bolnik in da s tem v zvezi prejema ustrezna zdravila. Ima tudi poškodovano desno roko. Težko se obuje in obleče. Kot psihiatrični bolnik pa potrebuje stalni nadzor.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

5.Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca številka zadeve: ..., številka dosjeja: ... z dne 19. 2. 2024, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo, številka zadeve: ..., številka dosjeja: ... z dne 29. 8. 2023. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ toženca odločil, da tožnik nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.

6.Pravna podlaga za za odločitev v tej zadevi je podana v prvem odstavku 101. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2), kjer je določeno, da je pomoč in postrežba uživalcu pokojnine nujna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja. Po drugem odstavku citirane določbe pa je pomoč in postrežba uživalcu pokojnine nujna za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati večine osnovnih življenjskih potreb iz prvega odstavka 101. člena ZPIZ-2 ali kadar kot težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo. Glede na to, da so pri tožniku izražene psihične težave, je pri presoji potrebno uporabiti tudi drugi odstavek 102. člena ZPIZ-2, kjer je določeno, da težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo v primeru, ko gre za kroničnega bolnika, ki je izgubil realitetno kontrolo in če zaradi duševnih, telesnih ali socialnih posledic bolezni ne more zadovoljevati večine ali vseh življenjskih potreb.

7.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in pa iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je tožnik invalid I. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu je bila že priznana pravica do invalidske pokojnine (priloga A/4 sodnega spisa). Tožnik je novo zahtevo za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo vložil 27. 3. 2023. Pred tem je navedeno pravico uveljavljal že v več postopkih. Zadnji se je končal s sodbo sodišča prve stopnje, opr. št. VII Ps 495/2023 z dne 8. 4. 2024. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek na priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo zavrnilo. Taka odločitev je bila potrjena na pritožbenem sodišču s sodbo opr. št. Psp 101/2024 z dne 26. 6. 2024.

8.Sodišče prve stopnje je preučilo tudi dokumentacijo v navedenem spisu (vpogled v navedeno dokumentacijo je predlagala tudi tožnikova pooblaščenka). V navedeni zadevi je bil za podajo izvedenskega mnenja postavljen sodni izvedenec psihiater, ki je upošteval medicinsko dokumentacijo in tožnika 23. 11. 2023 tudi osebno pregledal. Izvedensko mnenje pa je nato podal 11. 12. 2023. Sodišče ga je na naroku 8. 4. 2024 tudi zaslišalo. Sodni izvedenec ugotavlja, da je tožnik kronični psihiatrični bolnik, ki je bil zaradi posledic bolezni tudi upokojen. Pri tožniku je realitetna kontrola le občasno popolnoma izničena, vendar še toliko ustrezna, da lahko tožnik funkcionira v znanih okvirih in je v okviru tega tudi samostojen. Tožnik relativno dobro skrbi zase v času zazdravitve bolezni. Zmanjšanje realitetne kontrole pa se kaže v tem, da je tožnik nedistanciran, v socialnih kontaktih zelo nenavaden, vendar zaradi tega ne potrebuje hospitalizacije, razen ko se mu zruši celotni duševni sistem. Nazadnje je bil hospitaliziran leta 2021. Tožnik je po mnenju sodnega izvedenca samostojno zmožen fizično zadovoljevati vse osnovne fizične življenjske potrebe in za zadovoljevanje le-teh ne potrebuje ortopedskih pripomočkov.

9.Za odločitev v tej zadevi je ključnega pomena dejstvo, da od podaje izvedenskega mnenja sodnega izvedenca pa do izdaje drugostopenjske odločbe toženca z dne 19. 2. 2024 tožnik ni predložil medicinske dokumentacije, ki bi izkazovala poslabšanje zdravstvenega stanja. Sodišče v tem primeru ni imelo nobenega razloga, da bi ponovno postavilo sodnega izvedenca, kot je to predlagal tožnik, saj je bilo glede na medicinsko dokumentacijo, na katero se je skliceval tožnik, že podano izvedensko mnenje. Tožnik šele v pritožbi prilaga nov izvid z dne 14. 2. 2024 (priloga A/8). Ker je bil navedeni izvid posredovan že po zaključku postopka pred sodiščem prve stopnje, ga pritožbeno sodišče, upoštevaje prvi odstavek 337. člena ZPP, ni smelo upoštevati. Tožnik namreč ni izkazal, da ga brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.

10.V zvezi s pritožbenimi navedbami, da ima tožnik predvsem psihične zdravstvene težave, za kar prejema tudi zdravila in da ima težave pri obuvanju in oblačenju zaradi poškodbe desne roke ter da potrebuje stalni nadzor, pa pritožbeno sodišče poudarja, da je omenjeno sodišče prve stopnje upoštevalo pri presoji sporne zadeve. Vendar pa glede na izvedeni dokazni postopek, med drugim tudi izpovedbo tožnika, zaslišanega na naroku za glavno obravnavo, izhaja, da tožnik osnovne življenjske potrebe še opravlja samostojno, čeprav počasi in s težavo. Razen tega pri tožniku tudi ni izgubljena realitetna kontrola, saj ne potrebuje stalnega nadzora, razen ob izrazitih poslabšanjih duševnega stanja, ko pa je potrebna hospitalizacija. Upoštevaje navedeno, tožnikovo zdravstveno stanje, kot je bilo ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje, ne narekuje priznanja pravice, kot jo je tožnik uveljavljal s tožbo, saj za tako priznanje niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji.

11.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

2Ur. l. RS, št. 2/2004.

3Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.

Zveza:

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012) - ZPIZ-2 - člen 101, 101/1, 102, 102/2 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 337, 337/1, 350, 350/2, 353

Pridruženi dokumenti:

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.