Jedro

Dela industrijskega oblikovanja so kot avtorska dela lahko tudi predmet pravic industrijske lastnine. Avtorskopravno varstvo za modele se zagotavlja, ko imajo poleg uporabnosti z estetskega vidika svojevrsten in razpoznaven vizualni učinek, ustvarjanja pa niso narekovali tehnični preudarki, pravila ali druge zahteve, ki niso puščali prostora za ustvarjalno svobodo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Izpodbijani sklep

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim bi se toženi stranki prepovedala kakršnakoli uporaba, predelava, vključno z uporabo v predelani obliki, ali distribucija del tožeče stranke, in sicer:

(a)zunanje podobe ali industrijskega oblikovanja igralnih naprav X, ki jo zaznamujejo zaobljene, organske oblike, ki uporabnikom omogočajo udobje in imajo prijazen ter vabljiv učinek na način, da se posamezne igralne naprave proti uporabniku razširijo in optimizirajo površino proti modularnem sestavljanju, skupaj s sredinskimi informativnimi tablami oziroma ekrani, pritrjenimi na srebrne kovinske cevi; ki jo zaznamujejo primarno črna barva, z dodatki v rdeči barvi, umestitev logotipa ..., prikazanega v neonsko rdeči barvi, značilno naslonjalo za roke v rdeči barvi, v modularnih igralnih sistemih pa tudi neonsko rdeči krogi, ki razmejujejo avtomate in značilen sredinski okvir, kot je vse razvidno iz tehničnih risb igralnih naprav X-Play, X-Roulette1, X-Roulette2, X-Roulette3, X-Roulette4 ter fotografij in renderjev igralnih naprav tožeče stranke ter fotografij industrijskega oblikovanja tožeče stranke iz linije X, ki ga je tožena stranka uporabila v svojih igralnih napravah Grand;

(b)grafičnega uporabniškega vmesnika, ki je del igralnih naprav X, ki ga zaznamuje glava z informacijami in podatki o stavah, sredinski gumb in črno-bela-rdeča igralna polja v obliki tabele, kot je to razvidno iz fotografije grafičnega uporabniškega vmesnika tožeče stranke, ki ga je tožena stranka v predelani obliki uporabila v svojih igralnih napravah Grand, ter grafičnega uporabniškega vmesnika, tj. igralnega zaslona „Player Information Display“ pri igralnih napravah Roulette, ki ga zaznamuje značilen grafični prikaz rulete na sredini, posnetek rulete levo spodaj ter pas številk ob straneh zaslona, kot je razvidno iz fotografije zaslonov igralnih naprav tožeče (in tožene) stranke „PID“, in ki ga je tožena stranka v predelani obliki uporabila v svojih igralnih napravah Grand;

(c)računalniškega sistema „Blacjack brez spretnosti in z več kombinacijami“ (ang. „No-skill, multi-hand blackjack“), kot je razvidno iz patenta št. US20150228161A1, registriranega pri USPTO – United States Patent and Trademark Office (Urad Združenih držav za patente in blagovne znamke), tako da ga je v predelani obliki uporabila v svojih igralnih napravah Video BLACK JACK;

(d)računalniškega sistema „Stavni dogodek pri naključnem premikanju na razdalji“ (ang. „Wagering event on random distance movement“), kot je razvidno iz patenta št. US8711052B2, registriranega pri USPTO – United States Patent and Trademark Office (Urad Združenih držav za patente in blagovne znamke), tako da ga je v predelani obliki uporabila v svojih igralnih napravah Grand.

2.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim bi se toženi stranki naložilo, da predmete kršitve na lastne stroške umakne iz lastne prodaje in prodaje, ki jo zanjo vršijo tretje osebe, ali kakršnekoli druge prodaje ali kakršnegakoli drugega ponujanja predmetov kršitve na trgu, da na lastne stroške shrani predmete kršitve in vsa druga sredstva kršitve, ki so izključno ali pretežno namenjena ali se uporabljajo za kršitve. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi predlog, da se toženi stranki v primeru kršitve izreče denarna kazen v višini 100.000,00 EUR.

3.Sodišče prve stopnje je odločilo, da so stroški odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe nadaljnji stroški postopka.

Pritožba tožeče stranke

4.Tožeča stranka se je pravočasno pritožila in uveljavljala vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku – ZPP ter pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi in toženi stranki naloži povračilo vseh nastalih stroškov tožeče stranke. Podrejeno je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahtevala je tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

5.Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbenih razlogov in potrditev sklepa o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe ter priglasila stroške pritožbenega postopka.

Presoja pritožbenega sodišča

6.Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarnih zahtevkov po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah – ZASP, če upravičenec izkaže za verjetno: 1. da je imetnik pravice iz tega zakona in 2. da je bila njegova pravica kršena ali grozi dejanska nevarnost, da bo kršena (prvi odstavek 170. člena ZASP). Upravičenec mora za verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk: 1. nevarnost, da bo uveljavitev zahtevkov onemogočena ali precej otežena; 2. da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode, ali 3. da domnevni kršilec z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upravičencu (drugi odstavek 170. člena ZASP).

7.Tožeča stranka v obravnavani zadevi uveljavlja varstvo avtorske pravice na zunanji podobi ali industrijskem oblikovanju igralnih naprav X, grafičnem uporabniškem vmesniku, ki je del igralnih naprav X, grafičnem uporabniškem vmesniku, tj. igralnem zaslonu „Player Information Display“ pri igralnih napravah Roulette, računalniškem programu „Blackjack brez spretnosti in z več kombinacijami“ ter računalniškem programu „Stavni dogodek pri naključnem premikanj na razdalji“.

8.Predmet avtorske pravice je avtorsko delo. Pojem avtorskega dela opredeljuje prvi odstavek 5. člena ZASP v obliki generalne klavzule z naslednjimi predpostavkami: stvaritev, področje ustvarjalnosti, duhovnost, individualnost in izraz. Vsa avtorska dela morajo navedene predpostavke izpolnjevati kumulativno. To velja tudi za tista dela, ki jih drugi odstavek 5. člena ZASP našteva primeroma; med njimi v 2. točki računalniški programi in v 10. točki dela industrijskega oblikovanja. Avtorsko delo je pravni standard, ki ga upoštevaje prej navedene predpostavke, glede na okoliščine konkretnega primera, napolnjuje sodišče.

Razlogi glede igralnih naprav linije X

9.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožeča stranka ni verjetno izkazala, da je imetnica avtorske pravice na zunanji podobi ali industrijskem oblikovanju igralnih naprav X in, da ji je bila ta pravica kršena.

10.Dela industrijskega oblikovanja so stvaritve, ki imajo uporabne funkcije. Zaradi njihovega funkcionalnega poslanstva je ustvarjalni manevrski prostor pri teh delih zožen, pogosto prihaja do prevzemanja rešitev, ki je lahko tudi nezavedno. Dela industrijskega oblikovanja so kot avtorska dela lahko tudi predmet pravic industrijske lastnine. Vendar podelitev avtorskopravnega varstva za predmet, ki je varovan kot model, ne sme privesti do tega, da bi se poseglo v cilje in učinkovitost teh dveh varstev, ki zasledujeta različne cilje in sta predmet ločenih ureditev. Namen varstva modelov je varovati predmete, ki so, čeprav so novi in individualizirani, uporabni in primerni za masovno proizvodnjo. Varstvo se uporablja v omejenem, vendar dovolj dolgem obdobju, da se omogoči donosnost naložb, potrebnih za oblikovanje in proizvodnjo teh predmetov, ne da bi se pri tem pretirano ovirala konkurenca. Avtorskopravno varstvo, katerega trajanje je bistveno daljše, pa se uporablja samo za predmete, ki se opredelijo kot avtorska dela. Avtorskopravno varstvo za modele se zagotavlja, ko imajo poleg uporabnosti z estetskega vidika svojevrsten in razpoznaven vizualni učinek, ustvarjanja pa niso narekovali tehnični preudarki, pravila ali druge zahteve, ki niso puščali prostora za ustvarjalno svobodo.

11.Pritožnica uveljavlja, da sodišče prve stopnje izpostavljenih elementov igralnih naprav X z vidika njihove individualnosti ni presojalo pravilno. Trdi, da ni pravilno ovrednotilo koncepta modularnosti igralnih naprav X. Sicer priznava, da so modularne igralne naprave na trgu obstajale še pred pojavom igralnih naprav X. Vendar sodišču prve stopnje očita, da ni upoštevalo, da je z novo oblikovanim gradnikom dosegla popolno modularnost, kar pomeni, da je mogoče samostojne igralne enote poljubno povezovati z drugimi enotami in tako sestaviti igralno napravo po željah in potrebah naročnika, česar prejšnje generacije igralnih naprav niso omogočale.

12.Z navedenim pritožbenim očitkom tožeča stranka ne more uspeti, ker je merilo individualnosti izpolnjeno le, kadar z izbiro elementov, ki jih vsebuje delo, njen avtor izvirno izraža svojo ustvarjalnost s tem, da svobodno in ustvarjalno opravlja izbiro ter s tem delu vtisne svoj osebni pečat. Merilu individualnosti ne morejo zadostiti sestavni deli predmeta, za katere je značilna njihova tehnična funkcija, saj varstvo iz naslova avtorske pravice ne zajema idej. Varstvo teh idej z avtorsko pravico bi namreč pomenilo, da se omogoči monopolizacija idej, zlasti v škodo tehničnemu napredku in industrijskemu razvoju. Ker iz navedb tožeče stranke izhaja, da je z novo oblikovanim gradnikom dosegla določeno tehnično funkcionalnost igralne naprave X, bi merilo individualnosti veljalo za izpolnjeno, v kolikor bi verjetno izkazala, da koncept popolne modularnosti ni nastal z uporabo strokovnih ali tehničnih postopkov, ampak je bil ustvarjen na svojevrsten, inovativen in samosvoj način. Vendar temu bremenu ni zadostila, saj iz njenih navedb in dokazov ne izhaja, da navedene funkcionalnosti igralne naprave X niso narekovali tehnični preudarki, ampak je odraz njene ustvarjalnosti in svojstvene rešitve, sicer znanega in funkcionalnega elementa, ki je nekdo drug z enakim znanjem ali danostmi ne bi mogel doseči.

13.Vloga pritožbenega sodišča je preizkus pravilnosti in zakonitosti sklepa sodišča prve stopnje (prvi odstavek 350. člena ZPP). Zato pritožnica ne more uspeti s ponavljanjem navedb o elementih zunanje podobe igralnih naprav X, za katere trdi, da predstavljajo izvirno delo industrijskega oblikovanja (videz, barve, lokacija loga, naslonjalo za roke, organske linje brez ostrih robov, tekoči prehodi med elementi). Tožena stranka namreč s takšnim pritožbenim pristopom ne napada izpodbijane odločitve, saj na ta način ne navede, katerim razlogom sodišča prve stopnje nasprotuje. Sodišče prve stopnje je namreč obrazložilo razloge za ugotovitev, da elementi, za katere tožeča stranka trdi, da so ključni, ne predstavljajo tiste stopnje individualnosti in izvirnosti, ki bi utemeljevala avtorskopravno varstvo. Pravilno je tudi izhodišče te presoje, da vizualni in estetski učinki modela sami po sebi še ne omogočajo ugotovitve, da je ta model avtorsko delo, saj mora hkrati odražati ustvarjalno svobodo in osebnost njegovega avtorja in imeti svojevrsten in razpoznaven učinek. Zato pritožbeno sodišče ne odgovarja na ponavljajoče trditve pritožnice, ki jih je navedla v postopku pred sodiščem prve stopnje, sodišče prve stopnje pa jih je pravilno opredelilo kot pravno odločilne, nanje odgovorilo v okviru dokazne ocene in na podlagi ugotovljenega dokaznega postopka pravilno uporabilo materialno pravo.

Razlogi glede grafičnega uporabniškega vmesnika

14.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožeča stranka ni verjetno izkazala, da je imetnica avtorske pravice na grafičnem uporabniškem vmesniku, ki je del igralnih naprav X, in grafičnem uporabniškem vmesniku, tj. igralnem zaslonu „Player Information Display“ pri igralnih napravah Roulette, in da ji je bila ta pravica kršena.

15.Grafični uporabniški vmesnik je lahko predmet avtorskopravnega varstva, če je avtorjeva lastna intelektualna stvaritev. Samostojno varstvo torej uživa pod pogoji iz prvega odstavka 5. člena ZASP. Pri presoji se upošteva razporeditev ali posebna konfiguracija vseh sestavnih delov grafičnega uporabniškega vmesnika, da se ugotovi, kateri sestavni deli izpolnjujejo merilo individualnosti. Sestavni deli grafičnega uporabniškega vmesnika, ki jih opredeljuje zgolj njihova tehnična funkcija, ne izpolnjujejo tega merila, saj je različnih načinov za uresničitev neke ideje tako malo, da ni mogoče razlikovati med idejo in izrazom. Takšni sestavni deli grafičnega uporabniškega vmesnika avtorju ne omogočajo, da izvirno izrazi svojo ustvarjalnost in doseže rezultat, ki je njegova intelektualna stvaritev.

16.Pritožnica pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je oblikovanje grafičnega uporabniškega vmesnika močno omejeno s pravili igre, ki je nameščena na igralni napravi. Očita pa mu, da je prezrlo njene trditve in dokaze, da je lahko samo oblikovanje le-tega avtorsko delo. Vendar ob tem ne pojasni, katere trditve in kateri dokazi so ostali v izpodbijanem sklepu prezrti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje obrazloženo utemeljilo razloge za svojo odločitev, da elementi, za katere tožeča stranka trdi, da so ključni in predstavljajo izvirno delo (glava z informacijami in podatki o stavah, sredinski gumb, črno-bela-rdeča igralna polja) ne predstavljajo tiste stopnje izvirnosti, ki bi izkazovala, da je tožeča stranka z izbiro ali razporeditvijo teh elementov svobodno in izvirno izrazila svojo ustvarjalnost. Pravilno je tudi izhodišče te presoje, da vizualni in estetski učinki grafičnega uporabniškega vmesnika sami po sebi še ne odražajo ustvarjalne svobode in osebnost avtorja, ki je neodvisna od pravil igre in tehničnih zahtev. Tožena stranka pa v pritožbi ne navede, katerim razlogom sodišča prve stopnje, da merilo individualnosti pri navedenih elementih ni verjetno izkazano, nasprotuje.

17.Tožeča stranka tudi ne more uspeti s ponovitvijo navedb o očitnem posnemanju vizualne podobe grafičnega uporabniškega vmesnika. S takšnim pritožbenim pristopom namreč ne napada izpodbijane odločitve, saj ne navede, katerim razlogom v izpodbijanem sklepu nasprotuje. Sodišče prve stopnje se je namreč obrazloženo opredelilo tako glede razlik v posameznih elementih kot glede podobnosti posameznih elementov in njihove odvisnosti od pravil igre in tehničnih zahtev. Ob tem je pravilno presodilo, da merilo individualnosti ni izpolnjeno, kadar oblikovanje narekujejo tehnični preudarki, pravila ali zahteve, ki ne puščajo prostora za ustvarjalno svobodo. Zato pritožbeno sodišče ne odgovarja na ponavljajoče trditve pritožnice o posnemanju vizualne podobe, ki jih je navedla v postopku pred sodiščem prve stopnje, sodišče prve stopnje pa je nanje že odgovorilo in na podlagi ugotovljenega dokaznega postopka pravilno uporabilo materialno pravo.

Razlogi glede računalniških programov

18.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožeča stranka ni verjetno izkazala, da je imetnica avtorske pravice na računalniškem programu „Blackjack brez spretnosti in z več kombinacijami“ in računalniškem programu „Stavni dogodek pri naključnem premikanj na razdalji“ ter, da ji je bila ta pravica kršena.

19.Računalniški programi po ZASP so programi v vsaki izrazni obliki, vključno s pripravljalnim gradivom za njihovo izdelavo (prvi odstavek 11. člena ZASP). Ideje in načela, ki so osnova nekemu elementu računalniškega programa, vključno s tistimi, ki so osnova njegovim vmesnikom, ne uživajo varstva (drugi odstavek 11. člena ZASP). Računalniški programi uživajo varstvo, če so individualna dela v tem smislu, da pomenijo lastno intelektualno stvaritev njihovega avtorja (tretji odstavek 11. člena ZASP).

20.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo, da navedena računalniška programa vsebujeta dve inovativni rešitvi, ki predstavljata dodatni funkcionalnosti, ki jih originalne igre ne poznajo (avtomatiziran sistem igre Blackjack in možnost igranja z več kombinacijami ter koncept stranskih stav). Po ugovoru tožene stranke, da gre za poznan in že razširjen koncept, zgolj elektronsko verzijo predhodno obstoječe ideje, ki izhaja iz pravil igre oziroma predstavlja osnovne definicije igre, je bilo na tožeči stranki breme, da poda takšne navedbe in dokaze, na podlagi katerih bo mogoč zaključek, da je verjetno izkazano merilo individualnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tožeča stranka podala preveč pavšalne navedbe, ki ne omogočajo zaključka, da sta navedeni rešitvi svojevrstni, inovativni, samosvoji, njene ustvarjalnosti pa niso narekovala pravila igre in tehnične zahteve. Pritožnica zgolj s ponovitvijo trditve, da njena računalniška programa vsebujeta rešitvi, ki sta inovativni in z osnovno igro nimata zveze, ne more pa uspeti, saj s tem ne napada ugotovitve sodišča prve stopnje, da ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu.

21.Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da so očitki tožeče stranke o tem, da je tožeča stranka predelala del programov tožeče stranke in jih brez njenega dovoljenja uporabila v svojih programskih rešitvah, ostali povsem pavšalni in neizkazani, čeprav jim je tožena stranka obrazloženo ugovarjala in nasprotno trdila, da njene programske rešitve očitanih funkcij ne vsebujejo oziroma jih ne omogočajo, tožeča stranka pa programske kode ni predložila in njenih trditev ni mogoče preizkusiti. Zakaj ugotovitev sodišča v izpodbijanemu sklepu ne drži, pritožba ne pojasni. Zato pritožnica ne more uspeti s tem, da zgolj ponovi trditev, da je tožena stranka del programa „Blackjack brez spretnosti in z več kombinacijami“ brez njenega dovoljenja predelala in uporabila v svoji programski rešitvi Video Black Jack, del programa „Stavni dogodek pri naključnem premikanj na razdalji“ pa v svoji programski rešitvi Basketball Roulette Side Bet.

Sklepno

22.Za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarnih zahtevkov morajo biti po 170. členu ZASP predpostavke iz prvega odstavka podane kumulativno z vsaj eno predpostavko iz drugega odstavka 170. člena ZASP. Ker je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožeča stranka ni izkazala za verjetno, da je imetnica avtorske pravice in da ji je bila ta pravica kršena (prvi odstavek 170. člena ZASP), navedeno zadošča za ugotovitev, da pogojev za izdajo začasne odredbe ni. Zato se pritožbeno sodišče ni spustilo v presojo pritožbenih razlogov, s katerimi pritožnica nasprotuje razlogom sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni verjetno izkazala obstoja predpostavk iz drugega odstavka 170. člena ZASP. Ker s tem pritožbenimi razlogi ne more doseči drugačne končne odločitve, za presojo niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

Odločitev o pritožbi

23.Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Pritožbeni stroški

24.Izrek o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s sedmim odstavkom 170. člena ZASP in 15. členom ZIZ.

----------------------------------

1Trampuž, M. et. al. (1997): Zakon o avtorski in sorodnih pravicah s komentarjem. Ljubljana: GV Založba. str. 29 in nasl.

2Trampuž, M. et. al. (1997): Zakon o avtorski in sorodnih pravicah s komentarjem. Ljubljana: GV Založba. str. 42.

3SEU sodba C-683/17 (Cofemel) Cofemel – Sociedade de Vestuário SA proti G-Star Raw CV z dne 12. 9. 2019.

4SEU sodbe C-5/08 (Infopaq International) Infopaq International A/S proti Danske Dagblades Forening z dne 16. 7. 2009, C-393/09 (BSA) Bezpečnostní softwarová asociace - Svaz softwarové zaščite proti Ministerstvo kultury z dne 22. 12. 2010 in C 145/10 (Painer) Eva-Maria Painer proti Standard VerlagsGmbH in drugi z dne 1. 12. 2011.

5SEU sodba C 145/10 (Painer).

6SEU sodbi C-833/18 (Brompton Bicycle) SI in Brompton Bicycle Ltd proti Chedech/Get2Get z dne 11. 6 2020 in C 406/10 (SAS Institute) SAS Institute Inc. proti World Programming Ltd. z dne 2. 5. 2012.

7SEU sodbi C 145/10 (Painer) in C 161/17 Land Nordrhein-Westfalen proti Dirku Renckhoffu (Renckhoff) z dne 7. 8. 2018.

8SEU sodba C-393/09 (BSA).

9SEU sodbi C-393/09 (BSA) in C-403/08 (Football Association Premier League) Football Association Premier League Ltd in drugi proti QC Leisure in drugi z dne 4. 10. 2011.