Jedro

Dolžnik bi s pritožbo, v kateri smiselno zatrjuje, da so bile vse terjatve do upnika, ki so predmet izvršbe, z v pritožbi zatrjevanimi plačili že poravnane, lahko uspel, če bi izkazal, da so bile vse terjatve upnika poravnane že v trenutku, ko je izvršitelj opravljal dejanja, v zvezi s katerimi je izdal zgoraj navedene obračune. V tem primeru bi bilo namreč mogoče šteti, da dejanja izvršitelja niso bila potrebna za izvršbo, zaradi česar dolžnik upniku v zvezi z njimi nastalih stroškov ne bi bil dolžan kriti. Tega pa dolžnik ni uspel izkazati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s citiranim sklepom dolžniku v plačilo naložilo nadaljnje izvršilne stroške v znesku 183,11 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V okviru tega zneska je upniku priznalo stroške, ki jih je izvršitelj upniku obračunal z obračunoma z dne 13. 2. 2023 (90,52 EUR) in 24. 2. 2023 (17,93 EUR), prav tako pa tudi stroške vlog z dne 14. 2. 2023 in 27. 2. 2023, s katerima je upnik zahteval povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov.

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi zoper citirani sklep navaja, da ima do upnika poravnane vse obveznosti, zaradi česar dodatni izvršilni stroški ne nastajajo. Ker je izvršitelju na podlagi njegovega poziva za plačilo nakazal dolgovani znesek, in sicer 514,98 EUR 6. 2. 2023 in 449,28 EUR 23. 2. 2023, nasprotuje priznanju stroškov izvršitelja, ki mu jih je z izpodbijanim sklepom v plačilo naložilo sodišče prve stopnje.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo nasprotuje dolžnikovi pritožbi in predlaga njeno zavrnitev. Podrobno pojasnjuje potrebnost stroškov v višini 183,11 EUR, ki jih je dolžniku v plačilo naložilo sodišče prve stopnje. Priznava, da je po vložitvi predloga za izvršbo prejel dve nakazili, in sicer nakazilo 514,98 EUR z dne 6. 2. 2023 in nakazilo 449,28 EUR z dne 24. 2. 2023, a poudarja, da njegova terjatev s tem ni bila poplačana v celoti. Na dan 17. 4. 2023 namreč neplačana ostaja še glavnica v višini 227,88 EUR in nadaljnjih izvršilni stroški. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi prvega odstavka 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izvršilne stroške plača najprej upnik, dolžnik pa mora upniku nato na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Med takšne stroške spadajo tudi stroški, ki med izvršilnim postopkom nastanejo zaradi dela izvršitelja. Te mora izvršitelju na podlagi izdanega obračuna za delo in stroškov plačati upnik (38.c člen ZIZ), upnik pa lahko nato povrnitev teh stroškov zahteva od dolžnika.

6. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje dolžniku v plačilo naložilo stroške, ki jih je izvršitelj upniku obračunal z obračunom z dne 13. 2. 2023 (tj. za izvedbo I. javne dražbe 7. 2. 2023 in v zvezi s tem nastale potne in materialne stroške, vse skupaj 90,52 EUR) in stroške, ki jih je izvršitelj upniku obračunal z obračunom z dne 24. 2. 2023 (tj. za prevzem negotovinskega plačila v znesku 449,28 EUR, in sicer 17,93 EUR), prav tako pa tudi stroške, nastale v zvezi z vložitvijo vlog, s katerimi je upnik zahteval povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov. Dolžnik bi s pritožbo, v kateri smiselno zatrjuje, da so bile vse terjatve do upnika, ki so predmet izvršbe, z v pritožbi zatrjevanimi plačili že poravnane, lahko uspel, če bi izkazal, da so bile vse terjatve upnika poravnane že v trenutku, ko je izvršitelj opravljal dejanja, v zvezi s katerimi je izdal zgoraj navedene obračune. V tem primeru bi bilo namreč mogoče šteti, da dejanja izvršitelja niso bila potrebna za izvršbo, zaradi česar dolžnik upniku v zvezi z njimi nastalih stroškov ne bi bil dolžan kriti. Tega pa dolžnik ni uspel izkazati.

7. Sodišče prve stopnje v postopku še ni odločilo o ustavitvi izvršilnega postopka v obsegu plačil, na katera se v pritožbi sklicuje dolžnik. Vendar pa to ni ovira za odločitev o obravnavani pritožbi, saj je glede na podatke spisa očitno, da tudi v primeru, da bi bilo navedbam dolžnika v celoti mogoče slediti1, s temi plačili terjatev, ki je bila ob opravi plačil predmet izvršbe, še ni bila v celoti poplačana. Plačil pa tako tudi ni mogoče upoštevati na račun (vnaprejšnjega) plačila izvršilnih stroškov, o katerih je sodišče odločilo in jih dolžniku v plačilo naložilo šele po opravljenih plačilih, tj. z izpodbijanim sklepom z dne 6. 3. 2023. 8. Kot izhaja iz podatkov spisa, je bila v obravnavani zadevi s sklepom o izvršbi z dne 16. 8. 2022 dovoljena izvršba za izterjavo glavnice 514,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 3. 2022 dalje in stroškov 147,20 EUR, odmerjenih s sklepom o izvršbi, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 8. 2022 dalje, prav tako pa tudi izvršba za izterjavo nadaljnjih izvršilnih stroškov. Ti so bili do izdaje izpodbijanega sklepa dolžniku v plačilo naloženi s sklepom z dne 21. 9. 2022 (25,11 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 10. 2022) in s sklepom z dne 12. 12. 2022 (262,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 1. 2023). Na dan zatrjevanega plačila 514,98 EUR, 6. 2. 2023, so terjatve, ki so bile predmet izvršbe, znašale 998,76 EUR2, z zneskom 514,98 EUR pa bi bili ob upoštevanju določb 288. člena Obligacijskega zakonika (OZ) v celoti poplačani vsi stroški z zakonskimi zamudnimi obrestmi, nateklimi do 6. 2. 2023, do tega dne natekle zakonske zamudne obresti od glavnice in del glavnice (31,20 EUR). Na ta dan bi tako neplačana ostala glavnica v višini 483,78 EUR od katere bi od 7. 2. 2023 dalje tekle nadaljnje zakonske zamudne obresti. Na dan zatrjevanega plačila 449,28 EUR, 23. 2. 2023, bi terjatev znašala 486,15 EUR (2,37 EUR zakonskih zamudnih obresti, nateklih od 7. 2. 2023, in 483,78 EUR glavnice), s plačilom 449,28 pa torej ne bi mogla biti v celoti poplačana, saj bi neplačana ostala glavnica v višini 36,87 EUR od katere bi od 24. 2. 2023 dalje tekle tudi nadaljnje zakonske zamudne obresti.

9. V trenutku, ko je izvršitelj opravil I. javno dražbo, tj. 7. 2. 2023, tako tudi ob upoštevanju v pritožbi zatrjevanih plačil terjatev upnika še ni bila v celoti poplačana, zaradi česar so bila dejanja izvršitelja potrebna za izvršbo. Izvršitelj je tako upravičen do plačila za svoje delo in povrnitve stroškov, ki jih je obračunal z obračunom z dne 13. 2. 2023. Upnik pa je upravičen do povrnitve stroškov, ki jih je iz tega naslova dolžan plačati izvršitelju. Same višine stroškov, ki jih je sodišče prve stopnje iz tega naslova priznalo upniku, dolžnik v pritožbi ni konkretizirano grajal, sodišče druge stopnje pa tudi ob uradnem pritožbenem preizkusu (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ) kršitev v zvezi s tem ni ugotovilo.

10. Izterjevana terjatev upnika tudi še ni bila v celoti poplačana v trenutku, ko je izvršitelj 23. 2. 2023 prevzel dolžnikovo nakazilo, zaradi česar je tudi v zvezi s tem dejanjem upravičen do plačila, kot ga je obračunal v obračunu z dne 24. 2. 2023, upnik pa je od dolžnika upravičen zahtevati povrnitev stroškov, ki jih mora na tej podlagi kriti izvršitelju. Tudi višine na tej podlagi priznanih stroškov upnika dolžnik v pritožbi ni konkretizirano grajal, sodišče druge stopnje pa po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev prav tako ni ugotovilo.

11. Sodišče prve stopnje je nadalje upniku utemeljeno priznalo tudi stroške vlog, s katerimi je zahteval povrnitev stroškov izvršitelja. Navedene vloge so bile namreč potrebne za izvršbo, saj sodišče upniku nadaljnje izvršilne stroške prizna le pod pogojem, da jih upnik pravočasno priglasi (peti in osmi odstavek 38. člena ZIZ). Prav to pa je upnik storil z vlogama z dne 14. 2. 2023 in 27. 2. 2023. Dolžnik same odmere stroškov v zvezi s citiranima vlogama v pritožbi ni konkretizirano grajal, tudi v tem delu pa sodišče druge stopnje nepravilnosti ob uradnem preizkusu ni ugotovilo.

12. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje dolžnikovo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Upnik je sicer zahteval povrnitev stroškov odgovora na pritožbo, vendar pa jih mora kriti sam. Dolžnik je sklep sodišča prve stopnje v bistvenem izpodbijal s sklicevanjem na prenehanje terjatve na podlagi njegovih plačil, upnik pa odgovora na pritožbo v delu, v katerem se je opredelil do teh navedb dolžnika in v zvezi s tem trdil, da terjatev še ni v celoti poplačana in da je neplačane ostalo 227,88 EUR glavnice in nadaljnji izvršilni stroški, niti ni obrazložil, medtem ko ostale sicer obširne navedbe upnika za presojo utemeljenosti pritožbe niso bile potrebne. Z odgovorom na pritožbo upnik tako ni prispeval k odločitvi na pritožbeni stopnji, zaradi česar ne gre za stroške, ki bi bili potrebni za postopek (peti odstavek 38. člena ZIZ).

14. Sodišče druge stopnje ob tem še dodaja, da bo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka moralo sprejeti še ustrezno odločitev v zvezi s plačili, ki jih v pritožbi zatrjuje dolžnik.

1 Tudi upnik je v odgovoru na pritožbo prejem plačil priznal, pri čemer je v zvezi z nakazilom 449,28 EUR sicer navajal datum 24. 2. 2023 in ne 23. 2. 2023, ki ga je navajal dolžnik, da je dolžnik izvršitelju 23. 32 2023 nakazal znesek 449,28 EUR pa izhaja tudi iz dokumentov izvršitelja, ki jih je upnik priložil vlogi z dne 27. 2. 2023. 2 Tj. stroški, odmerjeni s sklepom o izvršbi v višini 147,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki so od 30. 8. 2022 do 6. 2. 2023 natekle v višini 5,57 EUR, stroški, odmerjeni s sklepom z dne 21. 9. 2022 v višini 25,11 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki so od 18. 10. 2022 do 6. 2. 2023 natekle v višini 0,68 EUR, stroški, odmerjeni s sklepom z dne 12. 12. 2022 v višini 262,86 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki so od 7. 1. 2023 do 6. 2. 2023 natekle v višini 2,34 EUR, in glavnica 514,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki so od 1. 3. 2022 do 6. 2. 2023 natekle v višini 40,02 EUR.