Jedro

Ker se tožnica kot brezposelna oseba ni odzvala na svetovalni razgovor, na katerega je bila vabljena, niti svojega izostanka ni opravičila, ni bila na razpolago za zaposlitev, zato jo je toženec utemeljeno prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica krije stroške pritožbe sama.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se odpravita odločbi toženke z dne 26. 5. 2008 in z dne 5. 3. 2008 ter, da sodišče razsodi, da je toženka dolžna tožnico ponovno vpisati v evidenco brezposelnih oseb od 30. 1. 2008 in ji priznati vse pravice iz tega naslova.

Zoper zavrnilno sodbo se pravočasno pritožuje tožnica po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Meni, da je sodišče svojo odločitev oprlo na izpovedbo pritožnice ter priče N.P., pri čemer pa je nekritično povzelo izpovedbo pritožnice. Drži zaključek sodišča, da pritožnica ni ravnala v skladu z določbami pravilnika in sicer, da svojo odsotnost ni vnaprej opravičila, prav tako pa je tudi naj ne bi opravičila v roku 3 dni po datumu, na katerega bi se morala javiti pri toženki. Je pa pritožnica svojo svetovalko dne 27. 11. 2007 osebno seznanila z zdravstvenim stanjem očeta in da verjetno ne bo mogla priti na naslednji svetovalni razgovor, za katerega je na tem srečanju dobila vabilo za dne 30. 1. 2008 in ga je pomotoma založila v zdravstveno dokumentacijo očeta in je na ta razgovor pozabila. Tožnica tako ni bila seznanjena z datumom svetovalnega razgovora v januarju 2008 in je na svetovalni razgovor v celoti pozabila zaradi psihične stiske, zaradi bolezni svojega očeta. O svoji odsotnosti s svetovalnega razgovora je bila seznanjena šele s sprejemom prvostopenjske odločbe toženke z dne 5. 3. 2008, ki jo je prejela 13. 3. 2008. Tožnica je takoj, ko je bila seznanjena s svojim izostankom od predvidenega razgovora, svojo odsotnostjo opravičila z dokumentacijo o kateri se sodišče ni ustrezno opredelilo in je tako v tem delu sodba pomanjkljiva in je ni mogoče preizkusiti. Tožnica se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da ni ravnala dovolj skrbno, zaradi česar je bila utemeljeno izbrisana iz evidence brezposelnih oseb s strani toženke. Sodišče ni pojasnilo zakaj ne verjame izpovedbi pritožnice oz. zakaj svojo odločitev opira zgolj na izpoved priče – svetovalke. Slabo zdravstveno stanje očeta tekom postopka ni bilo sporno. V posledici tega pritožnica tudi ni priložila dodatne dokumentacije glede tega. Priglaša stroške pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolnoma ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V predmetni zadevi tudi ni prišlo do kršitev postopka, ne tisti, ki jih navaja pritožba in ne tistih, ki jih pritožbeno sodišče preizkuša po uradni dolžnosti.

Pritožba očita sodišču, da se ni opredelilo do zdravstvene dokumentacije očeta tožnice in je tako sodba pomanjkljiva in je ni mogoče preizkusiti. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odst. 339. čl. ZPP je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba sploh nima razlogov, ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali so ti razlogi nejasni, ali med seboj v nasprotju. Pritožbeno sodišče navedbam pritožbe, da je sodba pomanjkljiva in je zaradi tega ni mogoče preizkusiti ker se sodišče ni opredelilo do zdravstvene dokumentacije očeta, ne more slediti. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem tudi sprejelo stališče, da dejstvo, da je bil v spornem obdobju tožničin oče bolan, samo po sebi še ne opravičuje tožničinega izostanka iz sestanka, saj tudi iz priložene medicinske dokumentacije, ki jo je kot dokaz predložila tožnica, ne izhaja, da bi prišlo v mesecu januarju 2008 do kakšnega nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja očeta, saj zdravstvena dokumentacija, ki jo je predložila tožnica izkazuje izvide, ki izvirajo iz kasnejših datumov, oče tožnice pa tudi ne spada med družinske člane v smislu 6. čl. Pravilnika o natančnejših pravilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in ob določitvi časa prenehanja in znižanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnih oseb (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 56/2007).

Iz dejanskega stanja kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje izhaja, da se pritožnica ni odzvala na svetovalni razgovor dne 30. 1. 2008 pri toženi stranki na katerega je bila povabljena z vabilom z dne 27. 11. 2007, niti svojega izostanka ni opravičila.

Tudi po stališču pritožbenega sodišča je ravnanje tožnice na katero se ta sklicuje, da vabila niti ni pogledala in, da ga je založila v zdravstveno dokumentacijo očeta, zelo neskrbno. Tožnica kot iskalka zaposlitve je s svojimi obveznostmi bila seznanjena. Vedela je, da se je potrebno javljati na zavodu za zaposlovanje, navedena obveznost ni takšne narave, da bi nanjo lahko pozabila, kljub skrbi za svojega bolnega očeta in občutka, da mora biti stalno ob njemu. V posledici navedenega je bilo ravnanje toženke, ko jo je nehala voditi v evidenci brezposelnih oseb, pravilno, tožnica posledice svojega ravnanja nosi sama saj jih je sama zakrivila in toženki ni mogoče očitati, da bi tožnico na razgovor vabila nepravilno.

Pravna podlaga za odločitev toženke je podana v določbah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB, Ur. l. RS, št. 107/06), kjer je v 70. čl. določeno kdaj zavod preneha voditi brezposelno osebo v evidenci brezposelnih oseb. Kakor pravilno navaja sodišče prve stopnje, je razlog za prenehanje vodenje v evidenci brezposelnih oseb med drugim podan tudi, kadar oseba ni na razpolago za zaposlitev (9. alineja 1. odst. 70. čl. ZZZPB). Tožnica navedenega dne, ko bi se morala javiti zavodu ni bila na razpolago za zaposlitev (2. odst. 5. čl. Pravilnika).

Sodišče prve stopnje je relevantne okoliščine, ki se nanašajo na neopravičeno odsotnost pritožnice, ko se pri zavodu za zaposlovanje na njegov poziv dne 31. 1. 2008 brez opravičljivega razloga ni javila v zadostni meri ugotovilo, da je lahko tožbeni zahtevek tožnice zavrnilo.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. čl. ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.

V skladu s 154. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP krije stroške pritožbe tožnica sama.