Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da sodna poravnava za predmetni izvršilni postopek ni pravno odločilna, saj ne predstavlja izvršilnega naslova.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Prvi dolžnik in druga dolžnica sta dolžna v roku 8 dni od vročitve tega sklepa nerazdelno povrniti upnici 224,00 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnikov kot neutemeljen, dolžnikoma naložilo, da morata upniku nerazdelno v roku 8 dni povrniti 223,99 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izteka tega roka dalje in odločilo, da dolžnika trpita sama svoje stroške ugovornega postopka (I. točka izreka). Za izvršitelja določilo M. B. (II. točka izreka) in zavrnilo predlog dolžnikov, da sodišče samo določi izvršitelja iz seznama izvršiteljev (III. točka izreka).

2. Prvi dolžnik in druga dolžnica (v nadaljevanju: dolžnika) po pooblaščencu pravočasno pritožbeno izpodbijata ta sklep sodišča prve stopnje iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišču druge stopnje predlagata, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni, podredno razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Navajata, da je upnica po pooblaščencu vložila predlog za izvršbo 19. 4. 2017. Sodišče je upnico pozvalo na dopolnitev predloga za izvršbo. Upnica je predlog za izvršbo dopolnila 20. 6. 2017. Sodišče je ravnalo napačno, ko je upnico pozvalo k dopolnitvi predloga za izvršbo, saj sodišče na podlagi drugega odstavka 108. člena ZPP nerazumljivo ali nepopolno vlogo zavrže, če jo vloži odvetnik. Sodišče bi moralo predmetni nepopoln predlog za izvršbo upnice, ki je bil vložen po pooblaščenem odvetniku, zavreči. Nadalje navajata, da je upnica predlog za izvršbo vložila po preteku roka trideset dni. Dopolnitev predloga za izvršbo je bila podana šele 20. 6. 2017, kar je po preteku roka trideset dni, ko je potrebno v motenjskih pravdah vložiti predlog za izvršbo. Nadalje obširno pritožbeno pojasnjujeta, da spor med strankama po izvršilnem naslovu izvira iz sklenjene sodne poravnave pri Okrajnem sodišču v Celju P 583/98 z dne 23. 6. 2004, s katero je bila na novo določena meja med nepremičninami strank, ki sta jo dolžnika sklenila v zmoti. Prvi dolžnik je umrl, zato naj sodišče postopek zoper njega ustavi.

3. Upnica v po pooblaščencu vloženem odgovoru na pritožbo obrazloženo nasprotuje pritožbenim navedbam dolžnikov, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet pritožbenega preizkusa v I. točki izreka je sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora dolžnikov zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova. Dolžnik lahko zoper sklep o izvršbi, s katerim je bilo predlogu za izvršbo ugodeno, ugovarja iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo (prvi odstavek 55. člena ZIZ).

6. Dolžnika pritožbeno ne izpodbijata ugotovitve sodišča prve stopnje, da v predmetni izvršbi predstavlja izvršilni naslov sklep Okrajnega sodišča v Celju P 218/2016 z dne 22. 9. 2016 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju Cp 665/2016 z dne 2. 3. 2017, kateri je postal izvršljiv 29. 3. 2017. Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da sodna poravnava, ki je bila sklenjena pri Okrajnem sodišču v Celju P 583/98 dne 23. 6. 2004 in na katero se dolžnika v pritožbi ponovno sklicujeta, za predmetni izvršilni postopek ni pravno odločilna, saj ne predstavlja izvršilnega naslova.

7. Dolžnika sodišču prve stopnje neutemeljeno očitata, da bi moralo predlog za izvršbo zavreči iz razloga, ker je odvetnik vložil nepopoln predlog za izvršbo. Pritožbeno izpostavljena določba drugega odstavka 108. člena ZPP, po kateri sodišče ne glede na določbe prvega odstavka 108. člena ZPP, nerazumljivo ali nepopolno vlogo zavrže, če jo je vložil odvetnik, je bila razveljavljena z Odločbo Ustavnega sodišča U-I-200/09-14 z dne 20. 5. 2010, zato jo sodišče prve stopnje pravilno ni uporabilo in je pravilno postopalo, ko je na podlagi prvega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ s sklepom z dne 16. 6. 2017 pozvalo upnico, da nepopoln predlog za izvršbo dopolni, kljub temu, da ga je vložil njen odvetnik.

8. Dolžnika sodišču prve stopnje tudi neutemeljeno očitata, da bi moralo predlog za izvršbo zavreči iz razloga, ker je bil prepozno vložen. Pritožbeno niso izpodbijane ugotovitve sodišča prve stopnje, da so stranke pravdnega postopka P 218/2016 prejele 20. 3. 2017 sklep višjega sodišča z dne 2. 3. 2017, ki v predmetni izvršilni zadevi skupaj s sklepom sodišča prve stopnje z dne 22. 9. 2016 predstavlja izvršilni naslov, in da je upnica predlog za izvršbo vložila 19. 4. 2017. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da upnica predlaga izvršitev sklepa, s katerim je bilo dolžnikoma po tožbi zaradi motenja posesti naloženo dejanje odstranitve nameščene ograje, zato je za presojo pravočasnosti vložitve predloga za izvršbo pravno odločilen 429. člen ZPP, ki določa, da tožeča stranka izgubi pravico zahtevati v izvršilnem postopku izvršitev sklepa, s katerim je toženi stranki po tožbi zaradi motenja posesti naloženo kakšno dejanje, če ni zahtevala prisilne izvršitve v tridesetih dneh po izteku roka, ki je bil v sklepu določen zato, da ga opravi. Pravilno je pojasnilo, da je rok za izpolnitev, ki je bil v izvršilnem naslovu določen na osem dni, iztekel 28. 3. 2017 in da je za presojo pravočasnosti vložitve predloga za izvršbo odločilna vložitev predloga za izvršbo 19. 4. 2017. Dolžnika neutemeljeno pritožbeno menita, da je za presojo pravočasnosti vložitve predloga za izvršbo odločilno, da je upnica predlog za izvršbo dopolnila šele 20. 6. 2017, saj je, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, odločilno, da je upnica predlog za izvršbo, kljub temu, da ga je kasneje sicer dopolnila, vložila 19. 4. 2017. Ob obrazloženem je upnica pravočasno v tridesetih dneh po izteku roka, ki je bil v sklepu določen zato, da ga opravi, zahtevala v predmetnem izvršilnem postopku izvršitev sklepa.

9. Glede pritožbene navedbe, da je prvi dolžnik umrl pa je pojasniti, da ima prvi dolžnik pooblaščenca, zato predmetnega izvršilnega postopka zoper prvega dolžnika ni potrebno niti prekiniti (1. točka prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) niti ustaviti, kot se neutemeljeno zavzema pritožba.

10. Dolžnika posameznih postavk stroškov in njihove višine, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo upnici, nista konkretizirano pritožbeno izpodbijala, zato je sodišče druge stopnje v tem delu opravilo le uradni preizkus, ki ni pokazal nobenih nepravilnosti.

11. Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dolžnika nista izkazala nobenih razlogov, ki preprečujejo (prvi odstavek 55. člena ZIZ), zato je utemeljeno na podlagi četrtega odstavka 58. člena ZIZ zavrnilo njun ugovor (I. točka izreka izpodbijanega sklepa)

12. Dolžnika odločitvi sodišča prve stopnje v II. in III. točki izreka izpodbijanega sklepa nista konkretizirano pritožbeno izpodbijala, zato je sodišče druge stopnje v tem delu opravilo le uradni preizkus, ki ni pokazal nobenih nepravilnosti.

13. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnikov zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.

14. Upnica se je v odgovoru na pritožbo obrazloženo opredelila do pritožbenih navedb dolžnikov, zato so stroški v zvezi z odgovorom na pritožbo bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje je upnici glede na vrednost spornega predmeta priznalo 300 točk za odgovor na pritožbo po 6. točki tar. št. 27 OT, 2 % materialnih stroškov po 11. členu OT, kar znaša 6 točk, 22% DDV po drugem odstavku 2. člena OT v znesku 40,40 EUR, kar vse skupaj ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR znaša 224,00 EUR. Prvi dolžnik in druga dolžnica sta dolžna v roku 8 dni nerazdelno povrniti upnici 224,00 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev, do plačila.