Jedro

Navedene so krajevne in časovne okoliščine dogodka, opis konkretnega ravnanja storilca in dejstvo, da je bila oškodovanka užaljena, prestrašena in vznemirjena. Čeprav gre pri slednjem res za prepis zakonske dikcije, pa gre za izraze, ki so jasni in razumljivi in ne zahtevajo še dodatne konkretizacije, brati pa jih je treba skupaj z opisom storilčevega ravnanja.

Izrek

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Storilec mora plačati sodno takso za pritožbo v znesku 93,30 EUR.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Kopru zavrnilo storilčevo zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku Policijske postaje Piran št. [...] z dne 7.2.2022, s katero mu je bila izrečena globa v višini 625,94 EUR.

2. Zoper sodbo se storilec pritožuje po svoji zagovornici. Sodišče je svojo odločitev utemeljilo zgolj na izpovedbi oškodovanke A. A., z ničemer pa ni upoštevalo izjave pritožnika in niti ni navedlo razlogov, zakaj ne. Enako kršitev je sodišče storilo z zavrnitvijo ostalih dokaznih predlogov, to je za zaslišanje mame in sestre pritožnika ter za vpogled v spis Okrožnega sodišča v Kopru II N [...]/2020 glede predloga za denarno kaznovanje). V zvezi z občutkom ogroženosti, prizadetosti ali strahu se sodišče ni opredelilo niti do nekajdnevne zamude pri prijavi dogodka. Poleg tega pa izrečene besede objektivno gledano ne bi mogle vzbuditi občutka ogroženosti in strahu. Opis dejanja je tudi v nasprotju z izpovedbo oškodovanke. V opisu niso z ničemer konkretizirani niti objektivni znaki prekrška niti posledice, saj gre le za goli prepis zakonske določbe. Sodišče je napačno ugotovilo, da je podan eventualni naklep, saj je bilo dejanje izvršeno v afektu, ki tak naklep izključuje. Celotnega konteksta dogajanja sodišče ni upoštevalo niti pri izreku kazenske sankcije.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V postopku je sodišče prve stopnje zaslišalo storilca in oškodovanko1, ki sta bila edina neposredno navzoča pri dogodku. Dokazna ocena v izpodbijani sodbi je obrazložena in izdelana skladno z metodološkim napotkom iz 133. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Sodišče se je opredelilo do izpovedi storilca in obrazložilo, zakaj ji ni sledilo. Pojasnilo je tudi, zakaj verjame oškodovanki, da se je počutila užaljena, prestrašena in prizadeta. Očitki v pritožbi v zvezi s tem zaključkom dejansko pomenijo nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem, kar pa ni dopusten pritožbeni razlog (drugi odstavek 66. člena ZP-1). Enako velja za očitke glede zaključka sodišča, da je podan eventualni naklep.

5. Opis dejanja je dovolj konkretiziran. Navedene so krajevne in časovne okoliščine dogodka, opis konkretnega ravnanja storilca in dejstvo, da je bila oškodovanka užaljena, prestrašena in vznemirjena. Čeprav gre pri slednjem res za prepis zakonske dikcije, pa gre za izraze, ki so jasni in razumljivi in ne zahtevajo še dodatne konkretizacije, brati pa jih je treba skupaj z opisom storilčevega ravnanja.

6. Podana ni niti kršitev postopka (pravice do obrambe), ker sodišče ni zaslišalo dveh predlaganih prič, ki bi vedeli izpovedati o ravnanju oškodovankinega očeta ob nekem predhodnem dogodku. Zavrnitev predloga je sodišče ustrezno obrazložilo in z razlogi se pritožbeno sodišče strinja in nima k njim ničesar dodati. Tudi v tem primeru gre po vsebini dejansko za očitek napačno ugotovljenega dejanskega stanja, ki, kot rečeno, ni dopusten pritožbeni razlog.

7. Izrečena je bila najnižja globa po prvem v zvezi s četrtim odstavkom 6. člena ZJRM-1, kar pomeni, da je prekrškovni organ upošteval okoliščine primera. Pritožbeno sodišče je kljub temu preverilo še, ali so podani pogoji za omilitev sankcije. Storilec je dejanje storil z eventualnim naklepom, za podobna ravnanja je bil že pravnomočno obsojen (sodba v zadevi I K [...]/2021 je že pravnomočna). Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da se tudi v primeru, da drži, da ga oškodovanka provocira, ne sme obnašati na obravnavani način. Posebej pa to velja, kadar je navzoč otrok. Okoliščine, ki bi utemeljevale omilitev globe, zato niso podane.

8. Na podlagi povedanega in ker tudi uradni preizkus kršitev ni pokazal, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

9. Pritožnik mora na podlagi 144. člena ZP-1 in taksne tarife 8132 Zakona o sodnih taksah plačati 93,30 EUR sodne takse za pritožbo.

1 Kljub temu, da sta bila o zaslišanju oškodovanke obveščena, se tega zaslišanja nista udeležila niti storilec niti njegova zagovornica in na ta način nista izkoristila možnosti, da bi oškodovanki postavila dodatna vprašanja.