28. 1. 2016

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Združenja sodnih izvedencev in cenilcev za gradbeno stroko, Ljubljana, Igorja Zabukovca, Dekani, in drugih, na seji 28. januarja 2016

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 85. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 33/11, 75/12, 63/13 in 17/15) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudniki izpodbijajo prvi odstavek 85. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS), ki določa, kdaj se smejo osebe, imenovane za sodnega izvedenca in cenilca, sklicevati na ta status. Zatrjujejo, da je izpodbijana določba v neskladju z 2., 33., 34., 35., 49. in 74. členom Ustave. Menijo, da izpodbijana določba neposredno posega v njihov pravni položaj.

2.Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) v drugem odstavku 24.b člena določa, kaj mora vsebovati pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega predpisa. Skladno z drugim odstavkom 24.b člena v zvezi s peto alinejo prvega odstavka 24.b člena ZUstS ter s II. točko Priloge Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 46/07, 54/10 in 56/11) mora pobuda vsebovati tudi podpis vložnika. Pobudnik Združenje sodnih izvedencev in cenilcev gradbene stroke pobude ni podpisal.

3.Po tretjem odstavku 25. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrže, če pogoji iz drugega odstavka 24.b člena ZUstS niso izpolnjeni. Ker pobuda Združenja sodnih izvedencev in cenilcev gradbene stroke ne izpolnjuje pogojev iz navedene določbe ZUstS, jo je Ustavno sodišče zavrglo.

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Drugi pobudniki (cenilci ali izvedenci) utemeljujejo svoj pravni interes z domnevnim poslabšanjem položaja, ki naj bi se odražal v tem, da se osebe, imenovane za sodnega cenilca ali izvedenca, ne smejo več sklicevati na ta status, kadar dajejo izvide in mnenja na zahtevo stranke zaradi uveljavljanja njenih pravic. Temeljno poslanstvo sodnih cenilcev in izvedencev je, da na zahtevo sodišča v sodnem postopku podajo svoje strokovno mnenje ali izvid ali cenitev.[1] Če je sodni cenilec ali izvedenec pripravil mnenje, izvid ali cenitev za stranko izven sodnega postopka, je šlo za izvajanje gospodarske dejavnosti. Izpodbijana zakonska določba ne prepoveduje sodnim izvedencem ali cenilcem priprave oziroma izdelave mnenj, izvidov ali cenitev za stranke. Prepoveduje jim le, da bi se pri pripravi takšnega mnenja ali izvida izven sodnega postopka smeli sklicevati na svoj status sodnega izvedenca ali cenilca. Izpodbijana določba lahko pomeni le zmanjšanje njihove konkurenčne prednosti in posledično manjši zaslužek. Zato izpodbijana ureditev vpliva na poslovni in s tem dejanski interes pobudnikov, ne vpliva pa na njihov pravni položaj. Zato je Ustavno sodišče njihovo pobudo zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

[1]Sodni cenilci so osebe, imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo podajo izvid o gospodarskih lastnostih stvari ali pravice ter cenitev njene vrednosti oziroma vrednosti na njej povzročene škode (drugi odstavek 84. člena ZS). Sodni izvedenci so osebe, imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo podajo izvid in mnenje glede strokovnih vprašanj, za katera tako določa zakon ali glede katerih sodišče oceni, da mu je pri njegovi presoji potrebna pomoč strokovnjaka (prvi odstavek 84. člena ZS).