Jedro

Sodišče prve stopnje je kot spremenjene okoliščine upoštevalo A. A. obiskovanje fakultete (v času odločanja je obiskovala prvi letnik), njene hobije, B. B. obiskovanje srednje šole (v času odločanja je obiskoval že drugi letnik), C. C. prehod v višje razrede, ki je tudi nastopil že pred odločanjem, in njune dejavnosti, kot spremenjeno okoliščino pa je upoštevalo tudi dohodke staršev, pri čemer je tudi te presojalo že od začetka postopka oziroma od leta 2020 dalje.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni: - v 2. alineji točke II. b) izreka tako, da se znesek 42,74 EUR nadomesti z zneskom 42,04 EUR;

1. - v 2. alineji točke II. c) izreka pa tako, da se znesek 22,74 EUR nadomesti z zneskom 22,04 EUR.

II. V ostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Udeleženci nosijo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo: da se predlogu predlagateljev delno ugodi in se preživninska obveznost, ki jo je nasprotni udeleženec dolžan plačevati za predlagatelje po sodni poravnavi, sklenjeni pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v postopku VI P 1280/2018, z dne 26. 9. 2018 (3. točka sodne poravnave), spremeni tako, da se od vključno meseca decembra 2020 dalje določi za preživljanje A. A. preživnina v višini 260 EUR mesečno, za preživljanje mld. B. B. v višini 220 EUR mesečno in za preživljanje mld. C. C. v višini 200 EUR mesečno, skupaj torej 680 EUR mesečno (I. točka izreka); da je nasprotni udeleženec dolžan plačati za posamezne otroke razliko za nazaj med določeno preživnino in že plačanimi preživninami od vključno decembra 2020 (od vložitve predloga) do vključno novembra 2022, od decembra 2022 pa je dolžan plačevati novo določeno preživnino (II. točka izreka izpodbijanega sklepa). Kar so predlagatelji zahtevali več (dodatno zvišanje preživninske obveznosti), je sodišče zavrnilo (III. točka izreka). Odločilo je, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec. Izpodbija ga v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevek predlagateljev kot neutemeljen zavrne oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Uvodoma izpostavlja, da sodišče ni posebej ugotavljalo okoliščin o tem, ali so obstajali razlogi za zvišanje preživnine že v času, ko je bil predlog za zvišanje preživnine vložen, temveč se je osredotočilo samo na obdobje odločanja. Po mnenju nasprotnega udeleženca so dejanski razlogi za (manjše) zvišanje preživnine nastali šele v sredini leta 2020, ko je nasprotni udeleženec zamenjal službo. Mati predlagateljev je imela ves čas do sredine leta 2022 znatno višji dohodek kot nasprotni udeleženec in bi bila iz tega naslova dolžna nositi večji del stroškov preživljanja otrok, sodišče pa je stroške preživljanja med starša za ves čas praktično razdelilo na polovico, kar vsaj do sredine leta 2022 ni bilo utemeljeno, tudi ob predpostavki, da so bile potrebe otrok v času od vložitve predloga do odločanja sodišča približno enake. Pojasnjuje razhajanja med dohodki matere predlagateljev in nasprotnega udeleženca, ki so bila po njegovem mnenju do sredine leta 2022 bistvena, sodišče pa tega ni upoštevalo, temveč je določilo enotno zvišanje preživnine.

Nasprotni udeleženec ugotavlja, da iz izpodbijanega sklepa izhaja, da naj bi preživnina za mld. B. B. in mld. C. C. znašala 177,26 EUR, kar ne drži. Pravilno je, da znaša 177,92 EUR, skladno s tem je napačen poračun preživnine za nazaj v II. točki izreka izpodbijanega sklepa.

Tudi glede stroškov prevozov se nasprotni udeleženec ne strinja z navedbo, da jih sodišče ni posebej prištevalo, saj so stroški prevozov otrok v povezavi s stiki izključno na očetovi strani, njihova vrednost pa ni nikjer ovrednotena. Na strani nasprotnega udeleženca je razlog za posedovanje avtomobila v znatni meri povezan z ohranjanjem stikov z otroki, zato bi bilo treba opredeliti tudi te stroške in jih pri odmerjanju preživnine upoštevati.

Ni logično, da se po dobrih štirih letih ponovno ocenjuje višino stroškov za preživljanje otrok. Sicer pa je treba pretekle stroške preračunati, ne pa ponovno subjektivno ocenjevati. Nasprotni udeleženec je opozarjal, da je bila v sodni poravnavi preživnina določena kot celota za vse tri otroke skupaj in bi bilo primerneje preživnino in stroške preživljanja primerjati za vse otroke skupaj. Preračun dejanskih stroškov je pokazal, da je bila preživnina za najstarejšo A. A. prenizka, za najmlajšo C. C. previsoka ter nekoliko previsoka za srednjega B. B., za vse skupaj pa je bila zadostna za kritje vseh njihovih potreb. Ali je bila dosedanja preživnina ustrezna, ni treba ponovno ocenjevati, saj gre za že realizirane in v celoti pokrite stroške.

Glede preživnine za A. A. nasprotni udeleženec navaja, da je zmotno sklepanje sodišča, da strošek jahanja za A. A. pri sklepanju sodne poravnave v letu 2018 ni bil upoštevan v znesku preživnine. Sodišče je ocenilo, da so stroški za A. A. brez dejavnosti ob sklenitvi sodne poravnave znašali 300 EUR. Po navedbi sodišča naj starša v času sklepanja sodne poravnave ne bi bila enotna glede cene jahanja, to v tistem času tudi naj ne bi bila gotova okoliščina, kar ne drži. Stroški za jahanje so bili tudi del dokaznega postopka. A. A. je z jahanjem pričela dva tedna po sodni poravnavi, po najvišji od cen za jahanje, kot so jih plačevali do takrat. Sredstva so bila že zagotovljena, tudi s preživnino, in strošek za jahanje je bil v času sklepanja sodne poravnave znan, prav tako je bil znan izvajalec. Vse te okoliščine so bile torej upoštevane v času sklenitve sodne poravnave. Sodišče svoje prepričanje, da jahanje ni bilo upoštevano pri določitvi preživnine, dodatno utemeljuje s prispevkom nasprotnega udeleženca za jahanje v naslednjih dveh letih, to prepričanje ni pravilno. Nasprotni udeleženec je v letih 2019 in 2020 prispeval še okoli 1/3 letnega stroška jahanja zato, ker takrat ni imel uvida v dejanske stroške, povezane s preživljanjem otrok. Pravi vpogled v stroške je dobil šele, ko je predlagateljica v zahtevku za zvišanje preživnine predložila račune. V letu 2019 se je za prispevek za jahanje dogovoril z mamo, za leto 2020 pa neposredno z A. A., da bo v vsakokratnem tekočem letu prispeval za tri mesece jahanja. Šlo je za ustni dogovor, vsa dogovorjena izplačila so bila opravljena. Kljub temu je predlagateljica v decembru 2020 podala zahtevek za zvišanje preživnine. Dodatno financiranje dejavnosti otrok in zahteva po zvišanju preživnine se po mnenju nasprotnega udeleženca izključujeta. Po sklepu sodišča nasprotni udeleženec strošek za jahanje prispeva kar trikrat (s preživnino, prispevkom in po sklepu sodišča, ki je zvišano preživnino določilo za čas od vložitve zahteve).

Strošek garderobe za A. A. naj bi po oceni sodišča znašal 860 EUR (prav 960 EUR) letno, nasprotni udeleženec temu nasprotuje. Predlagateljica je namreč predložila vrsto računov za obdobje dveh let in v tem času so se potrebe otrok dovolj jasno pokazale. Zato ni potrebe, da se pri stroških za garderobo izdela subjektivna in pretirana ocena. Nasprotni udeleženec povzema stroške po nekaterih računih in navaja, da je ocena sodišča pretirana. Opozarja še na sporno zviševanje ocene stroškov iz razloga zviševanja cen oblačil, saj je to upoštevano že v revalorizaciji preživnin.

Previsok je tudi znesek 165 EUR mesečno za stroške za razvedrilo, enkratne stroške, strošek mobilnega telefona, nakup računalnika in podobno. Sodišče po eni strani ugotavlja, da gre pri jahanju za luksuzno dejavnost, ki je starša nista dolžna omogočiti, po drugi strani pa strošek za kategorijo, ki vsebuje tudi to vrsto razvedrila, oceni dovolj visoko, da se to pokrije v celoti, kar ni logično. Poleg tega je A. A. že polnoletna, prejema štipendijo ter dela preko študentskega servisa in na ta način dobi finančna sredstva, zato lahko stroške jahanja v celoti pokrije tudi sama.

Glede mld. B. B. nasprotni udeleženec izpodbija zaključek sodišča, da strošek za garderobo za 16-letnega B. B. znaša 1.200 EUR letno. B. B. je namreč z veliko verjetnostjo sedaj dosegel končno velikost, tako da bo v prihodnje izdatek za garderobo znatno manjši. V dveletnem obdobju so se pokazale otrokove realne potrebe po garderobi, te so znašale dobrih 500 EUR in ne 1.200 EUR, na kolikor jih ocenjuje sodišče. Nadalje sodišče ocenjuje stroške za B. B. razvedrilo na 95 EUR mesečno. B. B. je z redno športno dejavnostjo v septembru zaključil zaradi pomanjkanja časa in ambicij, do konca leta 2022 si ni omislil nobene druge redne športne dejavnosti. V primerjavi z letom 2018, ko je bila preživnina določena, ne obiskuje več ne glasbene šole ne športne dejavnosti, tega sodišča ni upoštevalo. Stroški zanj so zaradi odraščanja nekoliko zrasli, po drugi strani pa so se zmanjšali zaradi zaključka glasbene šole in opustitve športne dejavnosti, zvišanje preživnine zanj je zato neutemeljeno.

Glede mld. C. C. je sodišče strošek garderobe ocenilo na 840 EUR letno, čeprav so po računih, ki jih je predložila predlagateljica, ti stroški v dveh letih znašali skupaj 486 EUR, povprečno na leto 243 EUR. Zvišanje preživnine je zato neutemeljeno.

Glede ugotovljenih razlogov za ponovno odmerjanje preživnine nasprotni udeleženec navaja, da odraščanje otrok samo po sebi ne more biti spremenjena okoliščina. Sodišče nadalje zapiše, da pri oceni potreb otrok ne gre za matematični račun, dejansko pa stroške pomnoži z dvakratnikom, trikratnikom ali celo večkratnikom. Pri A. A. hobiju ter drugih dejavnostih otrok se je od časa sodne poravnave v letu 2018 do sedaj zgodila vrsta sprememb, vendar nobena od njih ni bila bistvena.

Glede dohodkov udeležencev pa nasprotni udeleženec še izpostavlja, da sta bili v času sodne poravnave plači predlagateljice in nasprotnega udeleženca približno enaki. V letu 2020 je bila plača nasprotnega udeleženca skoraj nespremenjena (od določitve preživnine), predlagateljica pa je zaslužila več, 1.700 EUR mesečno. Sodišče je ugotovilo, da je zvišanje prihodkov udeležencev dodaten razlog za ponovno odmero preživnine, vendar je bila zahteva za zvišanje podana že v letu 2020, preden je prišlo do povišanja plače nasprotnega udeleženca in preden so otroci napredovali na fakulteto, srednjo šolo in pričeli z intenzivno rastjo. Sodišče tako izhaja iz ocene trenutnih potreb otrok in napačno določi zvišanje preživnine v enakem znesku od vložitve predloga dalje. Sodišče je trenutni prihodek nasprotnega udeleženca ocenilo na 2.100 EUR mesečno, prezrlo pa je, da je ta znesek dosegel samo enkrat, tj. v mesecu septembru 2022, ko je dobil tudi dodatek iz naslova uspešnosti v preteklih treh mesecih. Ta se ne more šteti kot del plače, saj je lahko izplačan ali ne, tudi izplačuje se za tri mesece skupaj. Mesečna plača nasprotnega udeleženca je okoli 2.000 EUR, ocena sodišča je za 100 EUR previsoka.

Sodišče je napačno ocenilo tudi stroške upravnika, ki jih plačuje mati otrok, na 220 EUR mesečno, saj so bile predložene položnice v razponu od 118 do 236,55 EUR. Predloženi računi ne izkazujejo povprečnega zneska v višini 220 EUR mesečno, temveč okoli 180,00 EUR mesečno.

Nasprotni udeleženec tudi obširno pojasnjuje, kako sodišče izkazuje premalo razumevanja za razmere na njegovi strani, zlasti glede potrebe po primerni strehi nad glavo. Zmožnost preživljanja s strani nasprotnega udeleženca je ocenjena previsoko. Njegov prispevek k stroškom v X., tj. prispevek staršem v višini 100 EUR ni dvojni strošek, kot meni sodišče, kljub temu, da živi pri partnerki v Y. Nasprotni udeleženec namreč koristi bivalne prostore v X. izključno takrat, ko je s svojimi otroki. To so torej stroški bivanja otrok v času, ko so z očetom, kar ni samo dva do trikrat na mesec, kot piše sodišče, saj je treba prišteti še čas, ko so otroci z očetom v času počitnic. Po razumevanju sklepa sodišča stroški v povezavi z bivanjem otrok nastajajo samo pri mami, kar pa ne drži. Sodišče ugotavlja, da bi moral nasprotni udeleženec resneje pristopiti k nakupu nepremičnine, tudi z najemom dodatnega kredita, kljub temu, da je sodišče zaznalo skromen življenjski stil nasprotnega udeleženca, ki je zamenjal službo in prevzel odgovornejše delo za višjo plačo tudi z namenom, da bi lažje prišel do svoje nepremičnine, vendar ostajajo v veljavi ukrepi Banke Slovenije glede kreditiranja prebivalstva, zaradi starosti nasprotnega udeleženca se vsako krajša najdaljša možna odplačilna doba kredita, obrestna mera pa se je v zadnjem čas zvišala. S podcenjevanjem stanovanjskih razmer je sodišče precenjevalo zmožnost preživljanja nasprotnega udeleženca in potrebe otrok ocenjevalo razkošneje, kot je potrebno. Materialni položaj nasprotnega udeleženca se je (od razveze) ves čas poslabševal, tako da še danes ne more pridobiti ustreznega stanovanja. Sodišče pri zvišanju plače za javne uslužbence v oktobru 2022 sicer piše o usklajevanju plače z inflacijo, hkrati pa za zagotovljeno povišanje za en plačni razred v letu 2023 piše o rasti plač, v resnici pa je zvišanje plač samo nominalno.

Predlagatelji v odgovoru na pritožbo tej nasprotujejo in predlagajo njeno zavrnitev ter priglašajo stroške.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je materialnopravno podlago za odločitev v tej zadevi navedlo v 8. točki obrazložitve. Pri tem je pravilno opozorilo tudi na 197. člen Družinskega zakonika (DZ), ki določa, da lahko sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Da je mogoče poseči v obstoječo preživninsko obveznost, v obravnavanem primeru določeno s sodno poravnavo, morajo biti spremembe na strani preživninskega upravičenca ali preživninskega zavezanca bistvene. Ko in če sodišče ugotovi, da so se pravno pomembne okoliščine, ki so relevantne za določitev preživnine, bistveno spremenile, pristopi k ponovni odmeri preživnine, kar je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru tudi pravilno storilo.

5. Kako sodišče odmeri preživnino in med starša, ki živita ločeno, porazdeli preživninsko breme, pa je določeno v 189. in 190. členu DZ. Preživnina se po 189. členu DZ določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. V skladu s 190. členom DZ mora sodišče pri odmeri preživnine za otroka upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih osebnih potreb. Sodno določena preživnina mora biti torej v ravnovesju z otrokovimi potrebami in zmožnostjo njegovih staršev. Pri tem pa je treba poudariti, da pri ugotavljanju obsega potreb ne gre za matematični pristop, ki bi temeljil na natančni oceni preživninskih stroškov in po katerem bi že najmanjša sprememba porušila ugotovljeno sorazmerje med omenjenimi pravno odločilnimi dejavniki, ampak gre zgolj za oceno.

6. Sodišče prve stopnje je kot odločilne ugotavljalo (tudi) okoliščine v času odločanja. Neutemeljena pa je navedba, da predhodnih okoliščin ni ugotavljalo, saj je, kot izhaja iz obrazložitve sodišča prve stopnje, pri posameznih postavkah oziroma potrebah otrok upoštevalo tudi predhodno obdobje. Kot spremenjene okoliščine je upoštevalo A. A. obiskovanje fakultete (v času odločanja je obiskovala prvi letnik), njene hobije, B. B. obiskovanje srednje šole (v času odločanja je obiskoval že drugi letnik), C. C. prehod v višje razrede, ki je tudi nastopil že pred odločanjem, in njune dejavnosti, kot spremenjeno okoliščino pa je upoštevalo tudi dohodke staršev, pri čemer je tudi te presojalo že od začetka postopka oziroma od leta 2020 dalje. Neutemeljene so navedbe, da so dejanski razlogi za zvišanje preživnine nastali šele v sredini leta 2022, ko je nasprotni udeleženec zamenjal službo in se je zato zvišal njegov osebni dohodek, kar bi lahko predstavljalo spremenjeno okoliščino, saj je sodišče prve stopnje utemeljeno ugotovilo spremenjene okoliščin, ki so nastopile že predhodno.

7. Nasprotni udeleženec neutemeljeno navaja tudi, da ni logično, da je sodišče ponovno ocenjevalo višino stroškov za preživljanje otrok ob sklenitvi sodne poravnave. Glede na to, da je bila preživnina prvotno določena s sodno poravnavo, je bil takšen izračun potreben (potrebe takrat niso bile ocenjene v odločbi) že zato, da je sodišče lahko naredilo primerjavo in ugotovilo, ali so se potrebe spremenile ali ne. Navedba, da ni bilo treba ponovno ocenjevati, ali je bila dosedanja preživnina ustrezna, tako ni utemeljena. Prav tako ne navedba, da bi bilo treba primerjati preživnino in stroške preživljanja za vse tri otroke skupaj, saj je bila preživnina določena za vsakega otroka posebej. Napačno pa je tudi stališče predlagatelja, da bi bilo treba potrebe otrok ugotoviti tako, da bi se zgolj seštele položnice oziroma priloženi računi. Pravilno izhodišče, po katerem je treba ugotavljati obseg potreb otrok, je bilo namreč obrazloženo že predhodno.

8. Neutemeljena je navedba, da sodišče ni ustrezno upoštevalo stroškov prevozov otrok v povezavi s stiki, ki so na očetovi strani, saj je razloge o tem navedlo v 31. točki obrazložitve in utemeljeno navedlo, da ima po eni strani mati varstvo in vzgojo mlajših otrok, oče pa nosi breme prevozov na stike in nazaj.

9. Glede ugotovljenih potreb za A. A. nasprotni udeleženec obširno izpodbija ugotovitve glede stroška jahanja, za katerega je sodišče zaključilo, da ta pri sklepanju sodne poravnave v letu 2018 ni bil upoštevan v znesku preživnine. Razloge glede tega je sodišče prve stopnje navedlo v 14. točki obrazložitve, sodišče druge stopnje z njimi soglaša in se nanje, kolikor jih ne povzema, v izogib ponavljanju, sklicuje. Sodišče je tako utemeljeno zaključilo, da starša s prvotno določitvijo preživnine nista zajela dodatnih stroškov, torej ne terapij, ki tedaj niso bile plačljive, kot tudi ne jahanja, s katerim se deklica tedaj ni ukvarjala, čeprav se je v preteklosti, do svojega 13. leta. Šlo je torej za dalj časa trajajoč odmor. Čeprav se je k jahanju vrnila kmalu po sklenitvi sodne poravnave, pa to v trenutku sklenitve ni bila gotova okoliščina, ki bi jo starša upoštevala pri določitvi preživnine. Poleg tega je za stroške A. A. jahanja po določitvi preživnine, ko se je pričela s tem spet ukvarjati, nasprotni udeleženec dodatno prispeval in znesek ocenil na okoli 650 EUR v letu 2019. Logičen je zaključek, da če bi določena preživnina ta strošek že vsebovala, nasprotni udeleženec k temu ne bi še dodatno znatno prispeval. Odločitev pa je sodišče oprlo tudi na A. A. stroške v času sodne poravnave ter višino takrat določene preživnine. Drugačne pritožbene navedbe glede A. A. jahanja ob obrazloženem niso utemeljene, zlasti ob dejstvu, da je nasprotni udeleženec, kot navaja, okoli 1/3 letnega stroška jahanja prispeval še v letih 2019 in 2020. 10. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe glede s strani sodišča prve stopnje ugotovljenega stroška garderobe za A. A., tj. 960 EUR letno, glede česar nasprotni udeleženec prav tako neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče upoštevati le predložene račune. Strošek garderobe 80 EUR mesečno je, glede na s strani sodišča prve stopnje ugotovljene okoliščine, ko je A. A. vmes postala maturantka in odraščanje prinese višje stroške, primeren. Glede na ugotovljene okoliščine, je zaključek sodišča prve stopnje v tem delu pravilen. Zmotno pa je tudi v tem delu zatrjevanje nasprotnega udeleženca, da bi bilo treba zgolj sešteti predložene račune. Neutemeljene so tudi navedbe o spornem zviševanju ocene stroškov iz razloga zviševanja cen oblačil, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo A. A. večje potrebe.

11. Sodišče prve stopnje je na 165 EUR mesečno ocenilo A. A. stroške za razvedrilo, enkratne stroške, strošek mobilnega telefona, nakup računalnika in podobno. Tudi v tem delu so pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca neutemeljene. Navaja, da sodišče za jahanje ugotavlja, da gre za luksuzno dejavnost, ki je starša nista dolžna omogočiti, po drugi strani pa strošek za to kategorijo oceni zadosti visoko, da se to razvedrilo pokrije v celoti. Takšni zaključki so zmotni, kar izhaja iz zadnje alineje 15. točke obrazložitve sodišča prve stopnje. Tako je samo za jahanje A. A. v času vložitve predloga, ko še ni pomagala v hlevu, porabila okoli 220 EUR,1 v času odločanja pa 150 EUR, vendar A. A. pridobiva tudi jahalne licence (dresurna je stala 50 EUR, skakalna 250 EUR), ima čevlje, hlače in gamaše, rada bi tekmovala itd., zato ji sodišče vsega tega ni priznalo in je tudi pravilno navedlo, da ji starša nista dolžna omogočiti vseh tovrstnih želja oz. dejavnosti, da pa priznan znesek zadošča namenu, ki mu služi preživnina za polnoletnega otroka. Sodišče je zato upoštevalo, da lahko A. A. opravlja študentsko delo in tudi na ta način prispeva k višjim stroškom razvedrila. Poleg tega, kot priznava tudi sam nasprotni udeleženec, v znesku 165 EUR niso všteti le stroški za razvedrilo, pač pa tudi razni enkratni stroški, strošek mobilnega telefona, nakup računalnika in podobno. Glede na obrazloženo, pa je neutemeljena tudi navedba, da nasprotni udeleženec za kritje stroškov jahanja prispeva kar trikrat. S (predhodno) preživnino ob že obrazloženem k jahanju ni prispeval, po sklepu sodišča pa je zajeto le bodoče obdobje.

12. Glede mld. B. B. nasprotni udeleženec izpodbija s strani sodišča prve stopnje ugotovljen strošek za garderobo v višini 1.200 EUR letno oziroma 100 EUR mesečno, vendar neutemeljeno. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je namreč B. B. precej zrastel, velik je 190 cm, ima številko noge 46 in je treba zanj kupovati na moškem oddelku, ob tako hitri rasti je bilo treba hitreje zamenjati garderobo. Nasprotni udeleženec navaja, da je B. B. z veliko verjetnostjo sedaj dosegel končno velikost in bo izdatek za garderobo v bodoče znatno manjši, zanemarja pa, da je treba kupovati oblačila na oddelku za odrasle.

13. Neutemeljeno nasprotni udeleženec izpodbija tudi ocenjene stroške za razvedrilo in nekatere druge stroške mld. B. B. (95 EUR mesečno), s trditvami, da je B. B. z redno športno dejavnostjo v septembru zaključil zaradi pomanjkanja časa in ambicij in si do konca leta 2022 ni omislil nobene druge redne športne dejavnosti, sedaj tudi ne obiskuje več glasbene šole. Kot je navedlo sodišče prve stopnje, je kljub temu, da sedaj določenih aktivnosti ni več, pričakovati, da se bo ukvarjal tudi z drugim športom, saj je ugotovilo, da je ves čas športno aktiven. Poleg tega mu je sodišče na račun razvedrila priznalo nekaj manj, večji znesek pa mu je priznalo na račun šolskih tekmovanj in taborov. Opravljati je pričel tudi vozniški izpit, v navedenem znesku pa so tudi enkratni stroški, strošek mobilnega telefona, nakup računalnika in podobno.

14. Tudi glede mld. C. C. nasprotni udeleženec neutemeljeno izpodbija ugotovljene potrebe na račun garderobe, tj. 70 EUR mesečno (840 EUR letno), saj je sodišče ugotovilo, da je čedalje manj oblačil, ki jih lahko ponosi za sestro, ki jih obrabi, saj ta ne raste več. Navedeni znesek je povsem realen za 12 letno deklico.

15. Nasprotni udeleženec navaja, da odraščanje otrok samo po sebi ne more biti bistveno spremenjena okoliščina, vendar sodišče kot spremenjene okoliščine ni ugotovilo samega odraščanja, pač pa je ugotovilo povečane potrebe otrok (A. A. prehod na fakulteto, njeni hobiji, B. B. prehod v srednjo šolo, C. C. v višje razrede in njune dejavnosti). Na drugi strani je sodišče upoštevalo tudi povečane dohodke staršev in razloge o tem navedlo v 24. in 28. točki obrazložitve. Tako mati kot oče otrok sedaj zaslužita več. Več kot v času sklepanja sodne poravnave (mati 1.600 EUR, oče 1.500 EUR) sta zaslužila že v letu 2000 (mati 1.700 EUR mesečno, oče 1.610 EUR mesečno). V letu 2021 je mati zaslužila 1.790 EUR mesečno, v letu 2022 pa v januarju čez 2.000 EUR, v septembru pa 2.178 EUR, prejela je tudi regres, njen razpoložljivi dohodek je sodišče ugotovilo med 2.100 in 2.200 EUR mesečno. Nasprotni udeleženec pa je v letu 2021 zaslužil 1.645 EUR mesečno, v letu 2022 pa že v marcu čez 1.800 EUR, v juniju je presegel 2.000 EUR, septembra pa presegel 2.100 EUR. Res je torej dohodek matere nekoliko višji, kar pa je sodišče prve stopnje pri razdelitvi preživninskega bremena upoštevalo in ne gre za tako veliko razliko, kot jo skuša prikazati nasprotni udeleženec. Tudi materin dohodek, in ne le dohodek nasprotnega udeleženca, je 2.000 EUR presegel šele v letu 2022. Neutemeljena pa je tudi navedba, da je sodišče zmotno ocenilo prihodek nasprotnega udeleženca ob odločanju na 2.100 EUR mesečno, glede na to, da je takšen dohodek dosegel samo enkrat (v septembru 2022, ko je dobil tudi dodatek iz naslova uspešnosti v preteklih treh mesecih). Upoštevana je namreč plača kot celota, poleg tega je sodišče njegov dohodek ocenilo na okoli 2.100 EUR iz razloga, ker je prejel tudi regres, ne pa zato, ker je en dohodek znašal 2.100 EUR.

16. Glede preživninskih zmožnosti staršev otrok nasprotni udeleženec izpodbija še zaključek sodišča, da stroški upravnika, ki jih plačuje mati otrok, znašajo 220 EUR mesečno, ker je samo ena priložena položnica presegla znesek 220 EUR (236,55 EUR), a neutemeljeno. Sodišče prve stopnje namreč odločitve ni oprlo le na posamične položnice, pač pa tudi na izpoved matere otrok, da se je cena te položnice dvignila na 240 EUR mesečno (glej list. št. 109).

17. Neutemeljeno nasprotni udeleženec izpodbija tudi zaključke sodišča prve stopnje glede neupoštevanja dvojnih bivanjskih stroškov. Sodišče je utemeljeno odločilo, da mu ne gredo tudi stroški bivanja pri starših (navajal je, da plačuje 100 EUR mesečno za bivanje dva vikenda, le občasno tri, na mesec pri starših) poleg stroškov bivanja pri partnerki v Y. Razlogi sodišča glede tega so pravilni in se sodišče druge stopnje nanje sklicuje, predlagatelj pa jih neutemeljeno obširno izpodbija. Sodišče prve stopnje prihrankov, ki jih nasprotni udeleženec ima, ni štelo kot sredstev, ki povečujejo njegovo preživninsko zmožnost, zato na drugi strani utemeljeno tudi bivanjskih stroškov ni štelo dvojno. Neutemeljene pa so tudi navedbe, da je sodišče prve stopnje podcenjevalo stanovanjske razmere in precenjevalo zmožnost preživljanja nasprotnega udeleženca ter zato potrebe otrok ocenjevalo razkošneje, kot je potrebno. Razmere na strani nasprotnega udeleženca je namreč ob ugotovljenem dejanskem stanju ocenilo pravilno ter o tem navedlo razloge, ki jih kot pravilne sprejema tudi sodišče druge stopnje, zato podrobnejši odgovor na pritožbene navedbe glede tega ni potreben.2

18. Glede na ugotovljene okoliščine: materine zmožnosti so nekoliko višje od očetovih, boljše pa so bile tudi ob vložitvi predloga, ko je imel oče nižje dohodke; mati ima ves čas zajetno kreditno obveznost in varstvo in vzgojo mlajših otrok, oče pa nosi breme prevozov na stike in nazaj; je sodišče utemeljeno odločilo, da mora oče, ki pogostih stikov z A. A. nima, zato tudi v naravi ne pokrije prav veliko stroškov (z bivanjem, prehrano), v denarju k njenemu preživljanju prispevati nekaj manj kot polovico, B. B. in C. C., pri katerih del stroškov prispeva tudi v naravi, pa mora v denarju pokriti manj potreb. Neutemeljene so zato tudi navedbe nasprotnega udeleženca, da stroškov otrok, ki nastajajo v času bivanja z očetom, sodišče sploh ni upoštevalo. Povečanje plač pa je sodišče prve stopnje upoštevalo pri obeh preživninskih zavezancih, pri čemer nasprotni udeleženec ugotovitev, da bosta oba zavezanca napredovala za en plačni razred, izpodbija le z navedbo, da gre samo za nominalno zvišanje.

19. Glede poračuna preživnine za nazaj (v II. točki izreka izpodbijanega sklepa) pa nasprotni udeleženec utemeljeno navaja, da je sodišče zmotno upoštevalo, da naj bi valorizirana preživnina za čas od 1. 2. 2022 za B. B. in C. C. znašala po 177,26 EUR mesečno. Kot so navedli predlagatelji3 in kot izhaja iz listin v spisu, je namreč ta znašala 177,96 EUR za vsakega. Razlika v preživnini za B. B. torej od vključno februarja 2022 do novembra 2022 znaša 42,04 EUR (in ne 42,74 EUR), za C. C. pa razlika od vključno februarja 2022 do vključno novembra 2022 znaša 22,04 EUR (in ne 22,74 EUR). Sodišče druge stopnje je zato v tem delu pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo in temu ustrezno spremenilo 2. alinejo točke II.b) ter 2. alinejo točke II.c) izreka izpodbijanega sklepa, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

20. V ostalem delu ob že obrazloženem pritožba nasprotnega udeleženca ni utemeljena, sodišče druge stopnje pa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in v ostalem izpodbijanem ter nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1).

21. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 101. členu ZNP-1, v skladu s katerim sodišče o stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči po prostem preudarku. V okviru tega lahko upošteva tudi uspeh v pritožbenem postopku. Nasprotni udeleženec je s pritožbo uspel le v manjšem delu, zato nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka. Svoje stroške pa nosijo tudi predlagatelji, saj njihov odgovor ni prispeval k odločitvi sodišča druge stopnje.

1 Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je šlo za kratko obdobje. 2 Sodišče prve stopnje je le dodatno navedlo, da bo moral nasprotni udeleženec v bodoče drugače rešiti problem primernih prostorov, a to ne predstavlja odločilnega dejstva niti ni relevantno za odločitev, zato na pritožbene navedbe v zvezi s tem sodišče druge stopnje ne odgovarja. 3 Glej l. št. 75 spisa.