Up-141/01

11. 12. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B., obeh iz Ž., ki ju zastopa B. B., odvetnik v Z. na seji senata dne 11. decembra 2001

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sklep Višjega sodišča v Celju št. Cp 69/2000 z dne 20. 7. 2000 v zvezi s sklepoma Okrajnega sodišča v Celju št. D 492/99 ter D 493/99 z dne 28. 10. 1999 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

V zapuščinskem postopku je bilo s sklepom o dedovanju odločeno, da celotno zapuščino, pri kateri gre za zaščiteno kmetijo, prejme eden od dedičev, ta pa mora ostalim dedičem (med temi sta tudi pritožnika) plačati denarno nadomestilo. Pritožnika menita, da je ta odločitev očitno napačna, saj da temelji na napačnem zakonu.

Navajata, da v času nacionalizacije še ni šlo za zaščiteno kmetijo, zato sedaj v zapuščinskem postopku ne bi smeli uporabljati zakona, ki tedaj ni veljal. Kršena naj bi bila pravica do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave.

Pritožnika še navajata, da sta zoper sklep (prek drugega pooblaščenca) vložila revizijo, vendar je bila ta zavržena. V vmesnem času sta tudi predlagala vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, vendar je državni tožilec sporočil, da tega izrednega pravnega sredstva ne bo vložil. Navajata, da ustavno pritožbo vlagata po poteku šestdesetdnevnega roka od prejema obvestila državnega tožilca, vendar predlagata, da Ustavno sodišče dopusti obravnavanje prepozne ustavne pritožbe. Navajata, da sta menila, da je treba z vložitvijo ustavne pritožbe počakati, dokler ni bilo odločeno o reviziji. Navajata, da sta bila zavedena z napačnim pravnim nasvetom, izpodbijani sklep pa je očitno napačen in brez razumne pravne obrazložitve.

V skladu s prvim odstavkom 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) je ustavno pritožbo treba vložiti v roku šestdesetih dni od vročitve izpodbijanega akta. Pritožnika priznavata, da je ta rok zamujen, sklicujeta pa se na možnost, ki jo vsebuje tretji odstavek 52. člena ZUstS, po katerem lahko Ustavno sodišče v posebno utemeljenih primerih izjemoma odloči o prepozni ustavni pritožbi. Vendar za tak izjemen in posebno utemeljen primer v obravnavani zadevi ne gre. Predvsem pritožnika zmotno menita, da bi bila ustavna pritožba pravočasna, če bi bila vložena v roku šestdesetih dni od vročitve dopisa državnega tožilca, da ne bo vložil zahteve za varstvo zakonitosti. Predlog državnemu tožilcu za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti namreč na tek roka za vložitev ustavne pritožbe ne vpliva, saj ne gre za pravno sredstvo strank. Rok za vložitev ustavne pritožbe je zato začel teči že z vročitvijo sklepa sodišča druge stopnje. Tudi okoliščina, da sta pritožnika zaradi morebitne napake pooblaščenca vložila nedopustno revizijo, ni takšna okoliščina, ki bi utemeljevala sklicevanje na tretji odstavek 52. člena ZUstS, pa tudi po vsebini v obravnavani zadevi očitno ne gre za izjemen in posebno utemeljen primer. Ker je ustavna pritožba prepozna, jo je Ustavno sodišče zavrglo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam- Lukić.

Predsednik senata:

dr. Lojze Ude