Jedro

Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi o tožničini razsodnosti v času sklepanja pogodbe, še posebej pa glede na zaznave izvedenk v izvedenskih mnenjih in celo glede na navedbe same tožnice oziroma njenega pooblaščenca, pritožbeno sodišče resno dvomi v obstoj tožničine procesne sposobnosti. Ker sodišče prve stopnje kljub ugotovitvam izvedenk v izvedenskih mnenjih tega vprašanja ni razjasnilo, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje: Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pogodba, ki so jo 20. 12. 2000 sklenili preživljanec A. G. in preživljalki tožnica ter prva toženka, nična. Sodišče je prvi toženki naložilo, da mora tožnici povrniti 2.395,98 EUR pravdnih stroškov; prva, druga, tretja in četrta toženka pa same krijejo svoje pravdne stroške.

Pritožbeni razlogi, predlog in povzetek ključnih pritožbenih navedb: Zoper takšno sodbo se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje prva toženka. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi izpostavlja: - da bi moralo sodišče ugotoviti, kako dolgo je trajalo tožničino stanje nerazsodnosti, - da je tožnica dobro poznala vsebino pogodbe, se zavedala njenega pomena in posledic, ampak si je premislila, kar izhaja iz njene izpovedi, - da bi moralo sodišče zaslišati priče in notarja, - da se je izvedenka oprla tudi na zdravstveno dokumentacijo od leta 1984 dalje, a tožnica ni nikdar zatrjevala, da se je psihiatrično zdravila tudi pred letom 2000, - da iz izvedenskega mnenja izhaja, da se pri tožnici očitno sedaj pojavljajo motnje zaznavanja, a to ne pomeni da so obstajale tudi že v letu 2000, Zavzema se za delno ničnost pogodbe in izpostavlja, da ni razlogov, da bi bila ničnost ugotovljena tudi v odnosu med prvo toženko in preživljancem, saj je bila obveznost preživljanja deljiva. Zaradi narave odločitve pritožbeno sodišče pritožbenih navedb natančneje ne povzema.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Kratek oris zadeve: Sodišče v tej zadevi obravnava tožbo na ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki so jo sklenili preživljanec A. G. in preživljalki - tožnica ter prva toženka. Hkrati je bila sklenjena še druga pogodba – o razdelitvi (v naravi) solastne nepremičnine oz. dogovor o uporabi le-te. Obe preživljalki trdita, da sta pogodbo izpolnjevali do preživljančeve smrti.

O procesni sposobnosti: Pritožbeno sodišče opozarja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnica odvisnostna in negotova oseba, nesposobna izražati in sprejemati svoje odločitve, kar je še posebej izrazito v stresnih življenjskih situacijah. Hkrati pritožbeno sodišče opozarja, da je izvedenka – psihiatrinja dr. F. v izvedenskem mnenju ugotovila, da je tožnica “v formalnem smislu očitno preširokotirna in se vse bolj izgublja v slabo povezano ali že povsem nepovezano izjavljanje. Na ta način vzbuja predvsem izrazito miselno in čustveno konfuznost, ko ne zmore več voditi smiselnega ciljnega kontakta. Ob tem ni možno zaslediti jasnejšega psihoorganskega značaja motenosti, niti ne kaže eventualnih določnejših psihotičnih črt. Tožnica se izgublja v slučajnostnih asociacijah in je na ta način slabše miselno povezana.“ V končnem mnenju je izvedenka še pojasnila, da je tožnica “odvisnostna oseba, ki zaradi svoje osebnostne in funkcionalne specifike ni sposobna povsem jasno izražati svojih hotenj oziroma odločitev“ (izvedensko mnenje na list. št. 172 in 173 v spisu). Izvedenka psihiatrične stroke T. pa je pojasnila, da je pri tožnici “občasno mogoče ugotoviti večjo zmedenost, pripovedi so nepovezane vsebine, občasno pa se počuti ogroženo in nakazano je nanašalna. Ob zadnjem pregledu je navajala strah, da je snemana, opazovana, da so vpleteni sestra, dve prijateljici, kot tudi moški, ki so opravljali obrtniška dela.“ Izvedenka je tudi pojasnila, da je bilo že v preteklosti pri njej ugotovljeno reaktivno psihotično stanje.

Procesna sposobnost je sposobnost stranke, da samostojno in veljavno opravlja procesna dejanja in ustreza poslovni sposobnosti materialnega prava. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) obstoj pravdne sposobnosti v celoti veže na obstoj poslovne sposobnosti. V skladu z določbo 80. člena ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti med drugim paziti na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben ter ali pravdno nesposobno stranko zastopa njen zakoniti zastopnik. Obstoj procesne sposobnosti strank je pomemben z vidika pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) in je poseben izraz splošnega načela enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS). V našem pravnem redu se obstoj poslovne in s tem procesne sposobnosti sicer domneva. Vendar pa mora sodišče, če iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, o tem vprašanju odločiti s stopnjo zanesljivosti. V poštev pride tudi oprava poizvedb ter izvedba dokazov (npr. postavitev izvedenca medicinske stroke) po uradni dolžnosti(1).

Odločitev višjega sodišča in podlaga zanjo: Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi o tožničini razsodnosti v času sklepanja pogodbe, še posebej pa glede na zaznave izvedenk v izvedenskih mnenjih in celo glede na navedbe same tožnice oziroma njenega pooblaščenca, pritožbeno sodišče resno dvomi v obstoj tožničine procesne sposobnosti. Ker sodišče prve stopnje kljub ugotovitvam izvedenk v izvedenskih mnenjih tega vprašanja ni razjasnilo, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je moralo zato po uradni dolžnosti pritožbi toženke ugoditi, sodbo razveljaviti, zadevo pa vrača sodišču prve stopnje v novo odločanje. Glede na takšno odločitev pritožbeno sodišče na ostale pritožbene navedbe ne odgovarja.

Napotki za nadaljnje delo: V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej na ustrezen način razjasniti dvom o tožničini procesni sposobnosti. Glede na dosedanji postopek z izvedenci višje sodišče opozarja, da strankino nezadovoljstvo z izvedenskim mnenjem ni razlog za postavitev novega izvedenca. Stranka nima a priorne pravice do drugega mnenja. Mnenje mora biti jasno in popolno, izvedenec mora odgovoriti na vsa pravno pomembna vprašanja in na vse pravno pomembne pripombe strank, ni pa cilj dokaznega postopka z izvedencem, da obe stranki mnenje “sprejmeta“. Če bo sodišče ugotovilo, da tožnica ni procesno sposobna, bo moralo poskrbeti za njeno ustrezno zastopanje.

Nazadnje višje sodišče še opozarja, da bo, če se bo ugotovilo, da tožnica nima procesne sposobnosti, moral njen zastopnik ali skrbnik za poseben primer resno presoditi, kakšen je tožničin interes v tem postopku. Pritožbeno sodišče namreč opozarja, da je stališče sodišča prve stopnje, da je zaradi tožničine poslovne nesposobnosti pogodba o dosmrtnem preživljanju nična tudi v razmerju med preživljancem in prvo toženko, močno vprašljivo. Sodišče prve stopnje ni preizkušalo trditev prvotoženke o tem, kakšen je bil način skrbi za očeta, a njene trditve kažejo, da bi obveznost tožnice in prve toženke utegnila biti deljiva. Ob presoji tožničinega (dejanskega) interesa za vložitev te tožbe bo moral skrbnik natančno proučiti opisano tudi v luči trditve tožnice, da je svoj del obveznosti po pogodbi, katere ničnost uveljavlja, v celoti izpolnila.

O stroških: V skladu z določbo 3. odstavka 165. člena ZPP je višje sodišče odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.

(1) Tako: Ustavno sodišče RS v odločbi UP-752/07 z dne 6. 12. 2007 in A. Galič v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, prva knjiga, Založba Uradni list RS in GV založba, Ljubljana, 2005, stran 333 – 336.