Jedro

Dolžnik ni izkazal verjetnosti nastanka znatnejše škode. Le-to je le pavšalno zatrjeval.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov predlog za odlog izvršbe. V pravočasni pritožbi je dolžnik navedel, da je sklep izdan preuranjeno ob nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju in posledično nepravilno uporabljenem materialnem pravu. Dolžnik ima minimalne prihodke, kar dokazuje z obrazcem BON-2 z dne 20.06.2000, iz katerega izhaja, da je imel dolžnik na dan 19.06.2000 na računu sredstva v višini 115.000,00 SIT in da je bilo povprečno stanje na žiro računu 186.000,00 SIT. Prilaga tudi bilanco poslovanja za leto 1999, iz katere izhaja, da je razpolagal z minimalnimi sredstvi. Dejstvo je, da bi enkratno plačilo skupnega zneska 650.000,00 SIT povzročilo blokado njegovega žiro računa. Zato ne bi mogel poravnati svojih obveznosti do države, kar bi imelo resne posledice za njegovo poslovanje. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da dolžnik v predlogu za odlog izvršbe (redna št. 3) ni izkazal verjetnosti nastanka znatnejše škode, ki je temeljni pogoj za odlog izvršbe na predlog dolžnika. Le-to je le pavšalno zatrjeval. Znatnejšo škodo, ki bi jo dolžnik pretrpel z izvršbo (1. odst. 71. člena ZIZ), pa je treba konkretizirati. Tako ne more zadostovati navedba, "da (dolžnik) nima večjih prihodkov", in da "bi mu plačilo takšnega zneska naenkrat povsem za dalj časa onemogočilo redno poslovanje, zaradi česar bi mu nastale večje škodne posledice". K pritožbi priloženi dokazi, s katerimi dolžnik dokazuje minimalne prihodke, obrazec BON-2 (priloga B3) ter bilanca stanja (prilogi B4 in B5), so namreč kot pritožbene novote, za katere dolžnik niti ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel priložiti predlogu za odlog izvršbe, nedovoljeni (1. odst 337. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ). Sicer pa odlog izvršbe ne bi pomenil, da bi dolžnik lahko razpolagal s terjanim zneskom; pri odlogu izvršbe se namreč po 5. odst. 147. člena ZIZ izloči ustrezen znesek sredstev za ohranitev vrstnega reda pri poplačilu terjatve. Ker sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe tudi ni našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP/99, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).