Jedro

Ker se tožnica in razlastitvena upravičenka tudi v razlastitvenem postopku nista uspeli dogovoriti glede odškodnine za razlaščeni nepremičnini, upravni organ v izpodbijani odločbi ni imel osnove, da bi odločil o odškodnini za razlaščeni nepremičnini, ampak je stranki razlastitvenega postopka napotil na sodišče za odmero odškodnine v nepravdnem postopku

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Ptuj (v nadaljevanju: UE Ptuj) odločila, da se razlastitvena zavezanka A.A. (tožnica v tem sporu) v korist razlastitvene upravičenke Republike Slovenije (v nadaljevanju: razlastitvena upravičenka) razlasti nepremičnina s parcelno št. 6/8 k.o...., dvorišče v izmeri 25 m2, in nepremičnina s parcelno št. 351/3 k.o...., travnik, v izmeri 380 m2 (v nadaljevanju: razlaščeni nepremičnini) (1. točka izreka). V 2. točki izreka izpodbijane odločbe je še odločeno, da razlastitvena upravičenka pridobi lastninsko pravico na razlaščenih nepremičninah z izvršljivostjo odločbe o razlastitvi in da lahko z izvršljivostjo tudi prevzame razlaščeni nepremičnini v posest, če ju še nima v posesti. V 3. točki izreka je odločeno, da zemljiška knjiga na razlaščenih nepremičninah izvede izbris lastninske pravice, ki glasi na tožnico, ter na istih nepremičninah izvede vknjižbo lastninske pravice na razlastitveno upravičenko, in sicer se tako izbris lastninske pravice dosedanjega lastnika in vknjižba novega lastnika izvede po izvršljivosti izpodbijane odločbe. Z izpodbijano odločbo je še odločeno, da se v zemljiški knjigi pri razlaščenih nepremičninah opravi izbris zaznambe uvedbe razlastitvenega postopka (4. točka izreka), da je razlastitvena upravičenka dolžna začeti z gradbenimi deli, zaradi katerih je bila razlastitev predlagana, v roku 2 let od izvršljivosti odločbe (5. točka izreka) ter da se za odmero odškodnine stranki napoti na sodišče, ki bo o tem odločalo v nepravdnem postopku (6. točka izreka). Odločeno je še, da pritožba zoper odločbo ne zadrži prenosa lastninske pravice in pridobitve posesti na razlaščenih nepremičninah (7. točka izreka), da se zavrne predlog za združitev zadev v en postopek (8. točka izreka) ter da stroškov v postopku ni bilo (9. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je UE Ptuj dne 25. 9. 2014 prejela vlogo razlastitvene upravičenke za razlastitev zgoraj navedenih nepremičnin, in sicer za potrebe izgradnje načrtovanega odseka avtoceste Draženci - mednarodni mejni prehod Gruškovje (v nadaljevanju: MMP Gruškovje) ter spremljajočih objektov, s čimer se bo izboljšala prometna povezava na območju SV Slovenije, s tem pa tudi povezave s sosednjimi državami, ki so del vseevropskega prometnega TEN-T omrežja. Pravna podlaga je Uredba o državnem prostorskem načrtu za odsek avtoceste Draženci - mednarodni mejni prehod Gruškovje (Uradni list RS, št. 75/2010, v nadaljevanju: Uredba), ki opredeljuje gradnjo avtocestnega odseka in spremljajočih objektov. Ugotovljeno je, da sta v Uredbi v drugem odstavku 4. člena, v alineji k.o. ..., navedeni parceli št. 6/1 in 351, iz katerih sta po parcelaciji nastali parceli št. 6/4 in 351/1, obe k.o. ..., po parcelaciji le teh pa parceli št. 6/8 in 351/3, obe k.o. ... (odločbi Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Ptuj št. 02112-1112/2013-2 z dne 26. 7. 2013 ter št. 02112-2158/2013-2 z dne 20. 12. 2013).

3. Z izpodbijano odločbo je UE Ptuj tudi zavrnila tožničin predlog za združitev razlastitvenih postopkov, ki jih vodi UE Ptuj, glede nepremičnin v lasti tožnice, v en postopek, ker v primeru združitve postopkov načela ekonomičnosti postopka ne bi bilo mogoče upoštevati. Ugotovila je namreč, da je bila v razlastitvenem postopku, ki se vodi pod opr. št. 352-36/2014, dne 18. 9. 2014 že izdana odločba o razlastitvi in da je bila zadeva dne 28. 10. 2014 v pritožbenem postopku tudi že odstopljena v reševanje drugi stopnji.

4. V nadaljevanju so navedene in obrazložene določbe 92., 93. 97., 102. ter 104. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-1) ter tudi določba 52. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (v nadaljevanju ZUPUDPP).

5. Iz izpodbijane odločbe nadalje izhaja, da sta bili pred izdajo le te v postopku opravljeni tudi dve obravnavi, in sicer ustna obravnava dne 3. 12. 2014 ter ustna obravnava z ogledom na kraju samem dne 24. 2. 2015, katerih sta se udeležili obe stranki. Ustne obravnave z ogledom na kraju samem, dne 24. 2. 2015, se je udeležil tudi predstavnik investitorja, ki je pojasnil, da je poseg na parcelo št. 351/3 k.o. ... potreben zaradi hodnika za pešce in zalednega jarka. Na tem ogledu so dodatno dogovorili tudi dodatno presojo možnosti zmanjšanja posega na omenjeno parcelo, za katerega pa je bilo naknadno ugotovljeno, da zmanjšanje le-tega na tej parceli ni možno zaradi ureditve ustreznega odvodnjavanja deviacije 0094-I, 1-9 ter da je bil poseg v fazi odkupa zemljišč zmanjšan na območju vrta, ki je pod gospodarskim poslopjem (gledano od ceste), kjer je bil jarek nadomeščen s plitvo betonsko segmentno muldo širine 50 cm in drenažno cevjo ter da naprej ob cesti na zemljiščih stranke rešitve ni mogoče spreminjati. Na tem območju mora odvodni jarek ostati zaradi visokih zalednih vod, ki prihajajo iz zalednega brega in pred katerimi je potrebno ščititi cesto. Ugotovljeno je še bilo, da je bila pri projektu upoštevana tudi potreba po dostopu oziroma prehodu tožničine živine do paše. 6. V zvezi z nujnim postopkom, ki ga je predlaga razlastitvena upravičenka, in je opredeljen v 104. členu ZUreP-1, je UE Ptuj v izpodbijani odločbi ugotovila, da je razlastitvena upravičenka ustrezno utemeljila predlog za vodenje nujnega postopka, pri čemer je UE Ptuj upoštevala tudi splošno znano dejstvo, da prihaja na tem delu do velikih prometnih zastojev. Z izpodbijano odločbo je zato zahtevi za nujen postopek razlastitve ugodila. Razlastitvena upravičenka je v zahtevi uvedbo nujnega postopka utemeljevala s tem, da avtocestni odsek Draženci - MMP Gruškovje predstavlja zadnji odsek avtocestnega omrežja med MMP Šentilj in MMP Gruškovje. Dograditev manjkajočega avtocestnega odseka bo izboljšala prometne povezave na območju SV Slovenije, s čimer se bodo izboljšale povezave tudi s sosednjimi državami, ki so del vseevropskega prometnega TEN-T omrežja. V primeru zamude pri izvedbi del pri izgradnji tega avtocestnega odseka bi nastala velika gospodarska škoda, z izvedbo nujnega postopka pa bi se zagotovila pravočasna pridobitev gradbenega dovoljenja in pravočasen začetek same izgradnje, s tem pa tudi poraba za gradnjo AC v letu 2013 načrtovanih finančnih sredstev.

7. Tožnica se je zoper izpodbijano odločbo pritožila, Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju: drugostopenjski organ) pa je z v uvodu navedeno drugostopenjsko odločbo pritožbo zavrnilo. Drugostopenjski organ je še dopolnil ugotovitveni postopek in prav tako ugotovil, da se predmetna zemljišča razlaščajo za izvedbo projekta izgradnje avtocestnega odseka Draženci - MMP Gruškovje z vsemi objekti in ureditvami, potrebnimi za nemoteno funkcioniranje avtoceste, varovanje okolja in oblikovanja obcestnega prostora ter za ureditev vzporedne ceste od Pobrežja do obstoječega nadvoza, ki prečka avtocesto v km 12+960, kjer se naveže na obstoječe stanje lokalne ceste Kozminci - Tri Vode. Ugotovil je še, da sta razlaščeni nepremičnini potrebni zaradi izgradnjo hodnika za pešce (pločnik) in za ureditev odvodnjavanja, to je za izgradnjo odvodnega jarka, ki bo preprečeval poplavljanje ceste v primeru visokih zalednih voda, ki prihajajo z zalednega brega. Na podlagi spisovne dokumentacije je še ugotovil, da gre za zemljišči, ki sta predvideni v Uredbi, kar je razvidno iz 4. člena Uredbe, kjer je opredeljen obseg območja sprejetega državnega prostorskega načrta, in sicer sta med naštetimi parcelami v k.o. ... našteti tudi parceli št. 6/1 in 351, iz katerih sta s parcelacijo - delitvijo razlaščeni parceli tudi nastali. V nadaljevanju svoje odločbe je drugostopenjski organ še pojasnil, da je javna korist za razlastitev obravnavanih nepremičnin pojasnjena že v sklepu o začetku razlastitvenega postopka, št. 352-148/2014-5 (04058) z dne 14. 10. 2015, in sicer je le ta izkazana s tem, da gre za zemljišči, ki sta potrebni za izgradnjo avtocestnega odseka s spremljajočimi objekti pri izgradnji AC odseka Draženci - MMP Gruškovje, katere izgradnja je predvidena tudi v državnem lokacijskem načrtu (1. in 2. odstavek 93. člena ZUreP-1).

8. Drugostopenjski organ je v svoji odločbi kot neutemeljene in brez podlage zavrnil tudi v pritožbi podane navedbe tožnice, ki se nanašajo na zemljišče s parcelno št. 567/19, k.o. ..., in v zvezi z njo povezane ugovore, ki se nanašajo na predvideno izgradnjo avtobusne postaje. V zvezi s to nepremičnino je ugotovil, da nepremičnina s parcelno št. 567/19, k.o. ..., ni predmet predmetnega razlastitvenega postopka, ampak predmet drugega razlastitvenega postopka, o katerem pa je bilo že pravnomočno odločeno, in sicer z odločbo UE Ptuj, št. 352-36/2014-11-(02003) z dne 18. 9. 2014, v povezavi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 35020-32/2014-2-00641110 z dne 6. 1. 2015, in sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. II U 57/2015-8 z dne 2. 2. 2016. Iz istega razloga je zavrnil tudi vse ugovore v smeri, da to zemljišče, ki skupaj s v tem razlastitvenem postopku razlaščenima nepremičninama tvori ohišnico stanovanjske stavbe, vrt in gospodarsko poslopje, zaradi česar bi jih bilo treba obravnavati enotno in bi bilo zato treba razlastitvena postopka združiti.

9. Drugostopenjski organ je v celoti kot neutemeljene zavrnil tudi pritožbene navedbe v smeri nepotrebnosti in neutemeljenosti predlagane razlastitve ter da so razlogi za predlagano razlastitev presplošni. V zvezi s tem pojasni, da iz Uredbe, ki predstavlja pravno podlago predlagane razlastitve, in iz listin spisa izhaja, da načrtovani odsek avtoceste predstavlja zadnji del avtoceste A4 Slivnica - Hajdina (Draženci) - Gruškovje (hrvaška meja), ki ga je treba obravnavati kompleksno, kar pomeni, da je poleg glavne ceste - avtoceste, potrebno urediti in izboljšati spremljajoče ureditve - ceste, ki se priključujejo na avtocesto (dovozi), lokalne - vzporedne ceste, ki povezujejo tamkajšnje kraje in katerih trase so se zaradi gradnje avtoceste spremenile ter prilagoditi obstoječe hidromelioracijske sisteme in obstoječe ureditve gospodarske javne infrastrukture, kot so odvodnjavanje, prepusti, mostovi, dovozi, podvozi, hodniki za pešce, prometne signalizacije, itd. Gre za posege, ki niso nastali brez potrebe in brez strokovnih analiz, ampak za posege, ki jih predvideva državni lokacijski načrt in ki na zemljiščih s parcelnimi št. 6/8 in 351/3, ki so del deviacije 0094-1, 1-9, kot izhaja iz predloženih grafičnih prikazov - legend, katastrskih grafičnih prikazov in predloženega izseka iz gradbene situacije s pojasnili, predvideva izgradnjo hodnika za pešce, odvodnega jarka in podaljšanje prepusta (3. odstavek 8. člena Uredbe, 28. alineja 1. odstavka 9. člena Uredbe, 6. alineja 1. odstavka 10. člena Uredbe). Gre torej za posege, ki so izkazano del sprejetega državnega prostorskega načrta in ki poleg izgradnje in ureditve avtocestnega odseka Draženci - MMP Gruškovje, skupaj z vsemi spremljajočimi objekti in ureditvami, potrebnimi za njeno nemoteno funkcioniranje, varovanje okolja in oblikovanjem obcestnega prostora, predstavljajo še zadnji neizgrajen odsek avtocestnega omrežja do sosednje države Republike Hrvaške.

10. Kot neutemeljene in neizkazane je drugostopenjski organ zavrnil tudi pritožbene ugovore, da bo zaradi odvzema zemljišč kmetija ukleščena med hribe in cesto s slabim dostopom, s čimer bo tožnica onemogočena v funkcioniranju svoje male kmetije ter da ji bo zgrajen prepust onemogočil izvajanje pašne živine. Zavrnil je tudi ugovor, da ji ni bila dana možnost, da bi se seznanila z rezultati ugotovitvenega postopka v smislu, da so ji bile kršene pravice stranke. Na podlagi dokumentacije je namreč ugotovil, da je razlastitvena zavezanka ves čas postopka sodelovala v razlastitvenem postopku, izročeni so ji bili vsi dokumenti zadeve, da se je do njih lahko opredelila, sodelovala je na ustnih obravnavah, tako na terenu kot v prostorih upravnega organa. Očitana kršitev njenih pravic zato ni utemeljena.

11. Drugostopenjski organ se je v svoji odločbi opredelil tudi do tožničinega zahtevka za prevzem preostalih zemljišč v smislu t.i. izgube v gospodarskem pomenu za njeno kmetijo po določbi 99. člena ZUreP-1. V zvezi s slednjim je ugotovil, da pritožnica tega zahtevka v okviru ugotovitvenega postopka ni uveljavljala, zato je pritožbeni ugovori v tej smeri štel kot neutemeljen. Dodatno je pojasnil, da gre za pravico, ki pripada izključno njej kot razlastitveni zavezanki, zato je od nje same odvisno ali jo bo uveljavljala ali ne.

12. Tožnica v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, procesno kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. V tožbi navaja, da se izpodbijane odločbe v več točkah ne da preizkusiti. Po tožničini oceni se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti glede predmeta razlastitve. V 4. členu Uredbe namreč parceli, ki se razlaščata, niti parceli št. 6/4 in 351/1, obe k.o. ..., iz katerih sta ti dve parceli v postopku nastali, nista navedeni v prostorskem načrtu za odsek avtoceste Draženci - MMP Gruškovje, zato po njeni oceni tudi ne moreta biti predmet razlastitve. Prav tako se po njeni oceni ne da preizkusiti navedb v smeri, da sta parceli št. 6/1 in 351, obe k.o. ..., navedeni v Uredbi, ter da sta iz teh parcel nastali parceli št. 6/4 in 351/1, obe k.o. ... Tožnica v zvezi s slednjim sicer pritrjuje, da so bile v času teka postopka razlastitve opravljene določene parcelacije, ki pa niso zajete v Uredbi, razlastitvena odločba pa ni tista, ki bi lahko definirala upravičenost določenih nepremičnin za razlastitev. Ker navedeni parceli nista opredeljeni v prostorskem načrtu, ki opredeljuje potreben prostor za gradnjo avtoceste, je tožnica mnenja, da javna korist, ki je temeljni pogoj za razlastitev, ne obstoji. Izpodbijane odločbe se ne da preizkusiti niti zaradi izostanka navedbe o morebitnem nadomestilu v naravi. V zvezi s slednjim tožnica pojasnjuje, da gre v njenem primeru za manjšo kmetijo usmerjeno v živinorejo, zaradi česar bi ji v postopku razlastitve v zameno za nepremičnine, ki se razlaščajo, morala biti ponujena nadomestna zemljišča, ki ohranjajo kmetijo, oziroma bi moralo biti z odločbo navedeno, da take možnosti ni in zakaj ne obstaja. Izpodbijana odločba, kljub temu, da je bila velikost zemljišč, potrebnih za razlastitev, v samem postopku večkrat spremenjena, nima nobenih tehtnih razlogov niti glede velikosti zemljišč, ki se razlaščajo. Izpodbijana odločba bi po oceni tožnice morala vsebovati tudi določilo o možnosti dostopa do nepremičnin s parcelnimi št. 351/2, 349/15 in 3/8, vse k.o. ..., do katerih je tožnica, zaradi konfiguracije terena ter pozicije objektov, dostopala izključno preko parcele 351/3 k.o. ... Po oceni tožnice se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti niti v delu, kjer se razlašča sedaj parcela št. 6/8 k.o. ..., ki v naravi predstavlja dvorišče v velikosti 25 m2. Potrebnost razlastitve te parcele iz upravnega spisa ni razvidna, izpodbijane odločbe pa se ne da preizkusiti niti v delu, ki se nanaša na razlastitev parcele št. 351/3. V obrazložitvi podane navedbe, da gre za prostor namenjen hodniku za pešce, ne vzdrži nobene resne presoje.

13. Tožnica v tožbi zatrjuje tudi, da se nikoli v postopku razlaščanja nepremičnin ni opredelila in sprejela predlagane rešitve, še manj pa izjavila, da se strinja z razlastitvijo v predlaganem obsegu. V tožbi ponavlja tudi že v postopku razlastitve podano trditev, da je poseg v nepremičnine v njeni lasti nepotreben in da se z rekonstrukcijo vzporedne ceste v ničemer ne posega v gradnjo avtoceste. V konkretni zadevi naj bi šlo zgolj za popolne nesmisle razlaščanja nepotrebnih zemljišč in zapravljanje državnega denarja za nekaj kar ni potrebno, niti ni s projekti podkrepljeno. Zaradi izvedene razlastitve ne bo več mogla normalno uporabljati dvorišča kmetije, zaradi česar bodo zanjo tudi ostale nepremičnine izgubile gospodarski pomen. Po njeni oceni postopek razlastitve njenih zemljišč tudi ni nujen.

14. Tožnica predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek ter da sodišče odloči tudi o stroških postopka.

15. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.

16. Na tožbo je, kot stranka z interesom, odgovorila Republika Slovenija. V svojem odgovoru tožbi v celoti nasprotuje. V zvezi s podanimi tožbenimi navedbami pojasnjuje, da je Uredba vsebovala veliko širše območje od tistega, ki je bil tožnici razlaščeno in ki je nujno potrebno za izvedbo ceste, saj je parcela št. 351/3 v izmeri 380 m2 k.o. ... nastala iz parcele št. 351/1 in še prej z delitvijo parcele št. 351, katere kvadratura je bila 716 m2, parcela št. 6/8 v izmeri 25 m2 k.o.... pa je nastala iz parcele št. 6/4 in še prej z delitvijo parcele št. 6/1, katere kvadratura je bila 570 m2. V svojem odgovoru zavrne tudi tožbene navedbe v smeri, da bi moralo biti tožnici, v zameno za razlaščeni nepremičnini, ponujeno nadomestno zemljišče ter da se z razlastitvijo navedenih parcel razlašča vrt, ohišnica stanovanjskega in gospodarskega objekta. V zvezi s slednjim pojasni, da se obe razlaščeni parceli nahajata levo in desno od parcel na katerih se nahaja ohišnica stanovanjskega in gospodarskega objekta in pa tudi dvorišče, zato bo možna uporaba kmetijskih strojev kot do sedaj. Navede še, da je obseg posega na zemljiščih tožnice skrčen na najmanjšo možno mero, ter da se bo na parceli št. 6/8 in 351/3 k.o. ... nahajal hodnik za pešce in je za to potrebna vsa razlaščena površina navedenih dveh parcel, dostopi do preostalih parcel pa bodo omogočeni na način kot so bili do sedaj.

K točki I. izreka:

17. Tožba ni utemeljena.

18. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita in na zakonu utemeljena iz razlogov, ki so navedeni v prvostopenjski in drugostopenjski odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Tožnica v tožbi ponavlja pritožbene navedbe, na katere je drugostopenjski organ v svoji odločbi že obširno odgovoril in njene ugovore pravilno zavrnil. Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

19. V obravnavani zadevi je sporna odločitev v izpodbijani odločbi, izdani v nujnem postopku na podlagi 104. člena ZUreP-1, da se tožnici razlastijo nepremičnini s parcelnima št. 6/8 in 351/3, obe k.o. ..., in sicer za izgradnjo odseka avtoceste Draženci - MMP Gruškovje s spremljajočimi objekti, to je za izgradnjo spremljajočih objektov na avtocesti vzporedni cesti.

20. Pravno podlago za izdajo odločbe o razlastitvi predstavlja 102. člen ZUreP-1, po katerem upravni organ odloči o razlastitvi po izvedenem ugotovitvenem postopku, pri tem pa mora v odločbi natančno navesti nepremičnine, ki se razlaščajo in določiti roke, v katerih je dolžan razlastitveni upravičenec pričeti z gradnjo objekta, zaradi katerega je razlastitev predlagana; če se stranke postopka tako dogovorijo, lahko organ v odločbi določi tudi rok ali datum za prevzem razlaščene nepremičnine. Za odločbo, izdano v nujnem postopku, ZUreP-1 v 104. členu določa še, da morata biti v njej razlog izbire in potreba uporabe nujnega postopka dodatno obrazložena in utemeljena (ter da upravni organ odloča o zadevi prednostno, pritožba zoper to odločbo pa ne zadrži prenosa lastninske pravice in pridobitve posesti, razne če drug zakon to določa).

21. Glede na to, da je bila izpodbijana odločba izdana zaradi izgradnje avtocestnega odseka, materialno pravna podlaga za odločanje v tem sporu predstavlja tudi ZUPUDPP. Ta v prvem odstavku 2. člena določa, da so prostorske ureditve državnega pomena prostorske ureditve, ki so zaradi svojih gospodarskih, socialnih, kulturnih in varstvenih značilnosti ob upoštevanju ciljev prostorskega načrtovanja pomembne za prostorski razvoj Republike Slovenije in ki jih načrtuje država. V drugem odstavku 2. člena tega zakona je določeno, da so prostorske ureditve iz prejšnjega odstavka med drugim tudi prostorske ureditve s področja mejnih prehodov in cestne infrastrukture, kar nedvomno izkazuje, da gre pri razlaščanju tožničinih zemljišč za realizacijo sprejete prostorske ureditve državnega pomena. V 52. členu zakona so predvidene tudi posebne določbe glede razlastitev in omejitev lastninske pravice, ki v drugem odstavku določa, da se šteje, da je javna korist za nepremičnino, za katero je skladno s prvim in drugim odstavkom 93. člena ZUreP-1 določen razlastitveni namen, ter nepremičnino iz prejšnjega odstavka izkazana, če je predvidena v načrtu, s katerim se načrtuje prostorska ureditev državnega pomena (prvi odstavek 3. člena ZUPUDPP). Razlastitev lastninske pravice je dopustna namreč le v javno korist in pod pogojem, da je za dosego le-te nujno potrebno in da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino (drugi odstavek 93. člena ZUreP-1).

22. Upravni organ prve stopnje (UE Ptuj) je v konkretni zadevi na podlagi petega odstavka 52. člena ZUPUDPP že izdal sklep številka 352-148/2014-5 (04058) z dne 14. 10. 2014, o začetku razlastitvenega postopka, v katerem je ugotovljeno, da je javna korist izkazana. Na podlagi tretjega odstavka 52. člena ZUPUDPP, je javna korist za razlastitev obravnavanih nepremičnin izkazana, saj gre za zemljišča, ki so potrebna za izgradnjo avtocestnega odseka s spremljajočimi objekti pri izgradnji AC odseka Draženci - MMP Gruškovje, katere izgradnja je predvidena tudi v državnem lokacijskem načrtu (prvi in tretji odstavek 93. člena ZUreP-1). V spornem primeru je to prej navedena Uredba, ki vsebuje pred izvedeno parcelacijo nekaterih parcel (slednja je bila izvedena po izdaji Uredbe), tudi nepremičnine, ki so v lasti tožnice. Ker sta se v Uredbi navedeni parceli št. 6/1 in 351, obe k.o. ..., obe v lasti tožnice, po sprejetju Uredbe delili, in sicer sta na podlagi odločbe Geodetke uprave RS, Območna geodetska uprava Ptuj, št. 02112-1112/2013-2 z dne 26. 7. 2013, iz parcelne št. 6/1 nastali parcelni št. 6/3 in 6/4, iz parcelne 351 pa parcelni št. 351/1 ter 351/2, na podlagi odločbe Geodetke uprave RS, Območna geodetska uprava Ptuj, št. 02112-2158/2013-2 z dne 20. 12. 2013, pa iz parcelne št. 6/4, parcelni št. 6/7 in 6/8 ter iz parcelne št. 351/1 parcelni št. 351/3 in 351/4, je že razlastitvena upravičenka predlagala razlastitev tožnice zgolj v obsegu, ki je nujno potreben za dosego javne koristi. Nujno potreben obseg zemljišč, potreben za izvedbo projekta je bil določen v postopku načrtovanja avtoceste in spremljajočih objektov v povezavi s postopki sprejemanja prostorskega načrta. Slednjemu je v izpodbijani odločbi sledil tudi upravni organ. Ob upoštevanju zgoraj navedenega je imel upravni organ podlago za izvedbo razlastitvenega postopka, in sicer tako v popolno vloženi zahtevi za razlastitev razlastitvenega upravičenca in v obeh upravnih aktih navedenih predpisanih določbah, kot tudi v Uredbi, s katero je sprejet državni prostorski načrt za prej navedeni avtocestni odsek skupaj s spremljajočimi objekti (tudi ureditvijo vzporedne vzporedne ceste, z vsemi objekti in ureditvami, potrebnimi za njeno nemoteno funkcioniranje, varovanje okolja in oblikovanje obcestnega prostora, ki med drugim zajema tudi sporne tožničine parcele). V tej povezavi sodišče zavrača kot neutemeljene tožničine ugovore, da pogoji za izvedbo razlastitve niso podani, da postopek razlastitve ni nujen ter da razlastitev spornega zemljišča ni potrebna. V zvezi s slednjim sodišče ugotavlja, da so že v izpodbijani odločbi, dodatno pa tudi v drugostopenjski odločbi, podrobno pojasnjeni razlogi, zakaj se je konkreten razlastitveni postopek vodil kot nujen postopek, kot tudi razlogi/namen razlastitve teh nepremičnin.

23. Sodišče zavrača tožbene navedbe tudi v smeri, da bi morala izpodbijana odločba vsebovati navedbe oziroma obrazložitev o morebitnem nadomestilu v naravi. V zvezi s tem sodišče na podlagi spisovne dokumentacije ugotavlja, da je bila v postopku pridobitve spornih nepremičnin tožnici posredovana ponudba (kupoprodajna pogodba), ki je predvidevala odkup spornih nepremičnin za točno določen denarni znesek, ki pa je tožnica ni sprejela. Zaradi tožničinega nesprejema ponudbe, je bil s strani razlastitvenega upravičenca podan predlog za uvedbo postopka za razlastitev spornih nepremičnin, v katerem je bila izdana tudi izpodbijana odločba. Glede na to, da se tožnica in razlastitvena upravičenka tudi v razlastitvenem postopku nista uspeli dogovoriti glede odškodnine za razlaščeni nepremičnini, upravni organ v izpodbijani odločbi ni imel osnove, da bi odločil o odškodnini za razlaščeni nepremičnini, ampak je stranki razlastitvenega postopka napotil na sodišče za odmero odškodnine v nepravdnem postopku (točka 6. izpodbijane odločbe). O višini in vrsti odškodnine se v razlastitvenem postopku odloči le, če se razlastitveni zavezanec in razlastitveni upravičenec o njej sporazumeta. V obravnavanem primeru pa takšen sporazum ni bil sklenjen, zato v izpodbijani odločbi o višini in vrsti odškodnine ni bilo odločeno, posledično pa vrsta in višina odškodnine tudi nista predmet presoje konkretnega postopka. V zvezi s pravico do odškodnine za razlaščene nepremičnine, sodišče pojasnjuje, da ZUreP-1 v prvem odstavku 92. člena predvideva dve možni vrsti odškodnine za odvzem nepremičnin, in sicer odškodnino v denarju in odškodnino v obliki nadomestila v naravi, pri čemer ZUreP-1 nadomestilo v naravi, kot primarno nadomestilo za odvzem nepremičnine, predvideva zgolj za odvzem lastninske pravice na stavbi oziroma delu stavbe, ki ga razlaščenec uporablja kot stanovanje, ter smiselno tudi za nepremičnine, ki predstavljajo osnovna sredstva za opravljanje poklicne ali kmetijske dejavnosti, to je kot svojo glavno dejavnost. Tudi v teh primerih pa lahko razlaščenec odškodnino zahteva tudi v denarju (prvi odstavek 107. člena ZUreP-1).

24. Sodišče zavrača tudi tožbene navedbe v smeri, da bi izpodbijana odločba morala vsebovati določilo o možnosti dostopa do nepremičnin s parcelnimi št. 351/2, 349/15 in 3/8, vse k.o. ..., saj naj bi bil dostop do navedenih nepremičnin mogoč izključno in edino preko parcele št. 351/3, k.o ... V zvezi s tem sodišče ugotavlja, da gre za navedbe, ki so tožbena novota, saj jih tožnica, kot izhaja iz sodišču posredovanega upravnega spisa, v postopku izdaje izpodbijanega akta ni podajala. Pri tem ne gre za navedbe, ki jih tožnica ne bi mogla uveljavljati že v postopku za izdajo odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka, zato te navedbe v tem upravnem sporu ne morejo biti predmet vsebinske presoje. Kot izhaja iz predloženega upravnega spisa, so bili v konkretno vodenem postopku podani predlogi tožnice glede spremembe prvotnih načrtov ustrezno obravnavani in tožnica je bila z njimi tudi delno uspešna (podaljšanje prepusta za dostop živine iz ene na drugo stran čez cesto). Iz razlogov, ki so bili tožnici podrobno pojasnjeni že v izpodbijani odločbi, pa ni moč pritrditi niti tožničinim navedbam, da je poseg oziroma odvzem zemljišča nerazumen ter dejansko nepotreben za izvedbo projekta in da bi bilo mogoče poseg na parcelah št. 351/3 in št. 6/8, obe k.o. ..., zmanjšati. V zvezi s slednjim je že drugostopenjski organ tožnici pravilno pojasnil, da pogoji, da se poseg v njene nepremičnine v celoti opusti, niso izpolnjeni, saj okoliščine, ki bi omogočale nadaljnja odstopanja v skladu z 51. členom Uredbe, niso podane. Drugostopenjski organ je v svoji odločbi tožnici podrobno pojasnil tudi možnost, ki jo predvideva 99. člena ZUreP-1, to je možnost prevzema preostalih nepremičnin ter tudi sodno uveljavljanje odškodnine zaradi zmanjšanja možnosti uporabe preostalih zemljišč ter zmanjšanja kmetijske proizvodnje.

25. Sodišče še pojasnjuje, da je razlastitev dovoljena tako po Ustavi kot po ZUreP-1 in v obravnavanem primeru razlastitve zemljišč, po katerih bo potekala avtocesta oziroma vzporedna cesta s spremljajočimi objekti, tudi po ZUPUDPP. Oba zakona natančno določata postopek razlastitve in sklenitev sporazuma (do tega v spornem primeru ni prišlo) med razlastitvenim upravičencem in razlaščencem o odškodnini oziroma nadomestilu, torej zaradi uporabe posledic, ki bi jih razlaščenec utrpel zaradi razlastitve (tudi sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 324/2015, X Ips 74/2010 in X Ips 246/2015). Glede na navedeno postopkovno odločanje, sodišče ne more upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na nemožnost gospodarjenja, zmanjšanje vrednosti nepremičnin, okoliščin v zvezi s tožničino gospodarsko dejavnostjo, kot tudi ne ostalih tožbenih ugovorov, ker v tem sporu niso pravno relevantni.

26. Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen.

K točki II. izreka:

27. Tožnica je ob vložitvi tožbe predlagala tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopke ustavi, vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo tožnice zavrnilo, je skladno s prej citirano določbo moralo zavrniti tudi njeno zahtevo za povrnitev stroškov postopka.