Jedro

Ker je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da med strankama ni sporno dejansko stanje, ni bilo potrebno izvajanje dokaza z izvedencem. Tožena stranka se tudi ne more sklicevati na kršitve ZPP zaradi neizvedbe dokaza, ki ga je predlagala nasprotna stranka. Vsaka stranka mora namreč dokaze, katerih izvedbo želi, predlagati sama. Pred tem pa mora navesti dejstva, ki se bodo s temi dokazi dokazovala.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 279,99 EUR stroškov pritožbenega postopka v osmih dneh po vročitvi te sodne odločbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati: znesek 2.520,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 7. 2020 dalje in znesek 197,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 6. 2020 dalje. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna povrniti tožeči stranki 558,79 EUR pravdnih stroškov, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje.

2. Zoper izpodbijano sodbo se zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pritožuje tožena stranka. Iz pritožbenih navedb tožene stranke izhaja, da uveljavlja tudi pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

3. Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, toženi stranki pa naloži v plačilo nadaljnje pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče ta gospodarski spor skladno s prvim odstavkom 495. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. O pritožbi je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe, na katere je pritožbeno sodišče vezano, izhaja, da je tožena stranka pri tožeči stranki naročila izdelavo hidroizolacije na ravni strehi prizidka na poslovno gostinskem objektu tožene stranke. Tožena stranka je pripravila predlog pogodbe in ga dne 30. 6. 2020 posredovala tožeči stranki. Do podpisa pisne pogodbe ni prišlo, ker sta se stranki ustno dogovarjali o načinu izvedbe in ceni. Med strankama je bila sklenjena ustna pogodba. Tožena stranka je tekom izvajanja naročala dodatna dela, in sicer se je s hidroizolacijo prekrila tudi terasa, naredili so se dodatni sifoni na terasi in celotno obrobje strehe. Tožeča stranka je izpolnila svojo obveznost izvršitve posla, izvedla je hidroizolacijo ravne strehe in ostale naročene storitve. Tožena stranka je v potrdilu z dne 5. 7. 2020 potrdila, da je tožeča stranka končala z deli na objektu tožene stranke A. v ..., da so bile na koncu narejene izmere v prisotnosti tožene stranke in da je bilo delo opravljeno kvalitetno in kot dogovorjeno. Tožeča stranka je za opravljeno delo izdala račun št. 66-1-1 z dne 6. 7. 2020 v višini 2.520,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 7. 7. 2020 in račun št. 65-1-1 z dne 29. 6. 2020 v višini 2.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 30. 6. 2020. Tožena stranka je delno poravnala obveznost iz računa št. 65-1-1, in sicer v višini 2.303,00 EUR, ni pa poravnala obveznosti iz računa št. 66-1-1. Tožeča stranka zahteva plačilo neplačanega dela računov, to je znesek 2.520,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 7. 2020 in znesek 197,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 6. 2020. 7. Ker tožena stranka ni odgovorila na dopolnitev tožbe in torej ni prerekala navedb tožeče stranke v dopolnitvi tožbe, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da med strankama ni sporno dejansko stanje. Zaključilo je, da je tožeča stranka izvedla naročene storitve, zato mora tožena stranka opravljena dela tudi plačati. Tožbenemu zahtevku je sodišče prve stopnje zato v celoti ugodilo.

8. V postopku v sporih majhne vrednosti mora tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP). Tožena stranka ni odgovorila na dopolnitev tožbe, čeprav ji je bil skupaj z dopolnitvijo tožbe vročen tudi poziv za odgovor (list. št. 46 spisa), ki je posebej prilagojen za postopke v sporih majhne vrednosti, ki so se začeli z izvršbo na podlagi verodostojne listine. V pozivu je bilo natančno in pregledno predstavljeno, koliko vlog in s kakšno vsebino lahko v takšnem postopku vloži vsaka stranka, podano je bilo tudi opozorilo, da se dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v vlogah, ki niso navedene v tem pozivu, ne upoštevajo (453. člen ZPP). S tem pozivom je bila tožena stranka opozorjena, da lahko na prvo pripravljalno vlogo tožeče stranke odgovori v roku 8 dni od njenega prejema in da mora v tem odgovoru navesti vsa dejstva in predložiti vse listine ter predlagati vse dokaze, s katerimi se ugotavljajo v odgovoru navedena dejstva. Tožena stranka zato ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da ni odgovarjala na tožbo, ker je podala strinjanje za mediacijo in je mislila, da bo potem sledil izvedenec, katerega je predlagala tožeča stranka.

9. Ker tožena stranka ni odgovorila na dopolnitev tožbe, njen ugovor zoper sklep o izvršbi pa je vseboval zgolj splošne navedbe o tem, da upnik predlogu za izvršbo ni priložil nobenega dokaza, da je dolžnik res dolžan ta znesek, ter nobenih dokazov o vrsti in obsegu opravljenih del, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da med strankama ni sporno dejansko stanje in kot dejansko podlago sodbe vzelo dejstva, ki jih je tožeča stranka navedla v dopolnitvi tožbe. Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke (drugi odstavek 214. člena ZPP). Teh dejstev ni treba dokazovati (prvi odstavek 214. člena ZPP). Dokazujejo se samo sporna dejstva. Ker je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da med strankama ni sporno dejansko stanje, ni bilo potrebno izvajanje dokaza z izvedencem. Tožena stranka se tudi ne more sklicevati na kršitve ZPP zaradi neizvedbe dokaza, ki ga je predlagala nasprotna stranka. Vsaka stranka mora namreč dokaze, katerih izvedbo želi, predlagati sama. Pred tem pa mora navesti dejstva, ki se bodo s temi dokazi dokazovala.

10. V postopku v sporih majhne vrednosti pravdne stranke v pritožbi ne morejo več navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, prav tako ni dopusten pritožbeni razlog nepravilne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče zato v tem postopku ne more upoštevati pritožbenih navedb o napakah opravljenih del in predloženih listin, ki naj bi te navedbe dokazovale.

11. Pritožbeni očitek, da sodišče ne more razsoditi o zadevi, ker tožeča stranka ni hotela podpisati pogodbe, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila med strankama sklenjena ustna podjemna pogodba. Dejstvo, da je bila pogodba sklenjena v ustni obliki in da tožeča stranka ni podpisala osnutka pisne pogodbe, ki ga je pripravila tožena stranka, ne vpliva na veljavnost pogodbe. Za podjemne pogodbe, kakor je ustno sklenjeno pogodbo med pravdnima strankama pravno opredelilo sodišče prve stopnje, Obligacijski zakonik (OZ) ne predpisuje obvezne pisne oblike. Za gradbeno pogodbo, kakor nepodpisan osnutek pogodbe pravno opredeljuje pritožnica, pa OZ sicer predpisuje obvezno pisno obliko (drugi odstavek 649. člena OZ), vendar je pisna oblika predpisana le v dokazne namene (ad probationem) in ne kot pogoj za veljavnost (ad valorem).

12. Pritožbeni očitek, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj niso navedeni nobeni razlogi o odločilnih dejstvih in je sodišče prve stopnje samo sledilo navedbam tožeče stranke, ni utemeljen. Pritožbeno sodišče je že pojasnilo, da je sodišče prve stopnje navedbe tožeče stranke pravilno štelo za priznane, zato je s strani tožeče stranke navedena dejstva utemeljeno vzelo za dejansko podlago sodbe. Izpodbijana sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti.

13. Pritožbeni očitek, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se je sodišče prve stopnje oprlo samo na navedbe tožeče stranke, ne da bi te navedbe tudi presojalo, ni utemeljen. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je lahko podana tudi v primeru posrednega disponiranja prek nedopustnega priznanja oziroma neoporekanja trditvam nasprotne stranke. Sodišče prve stopnje je sicer svojo odločbo oprlo na toženkino priznanje oziroma neoporekanje trditvam tožeče stranke, vendar pa takšno priznanje ni bilo nedopustno, saj ni nasprotovalo prisilnim predpisom ali moralnim pravilom.

14. Pritožnica sodišču prve stopnje očita tudi, da ni bila vabljena na obravnavo. Prvi odstavek 454. člena ZPP določa, da če sodišče po prejemu odgovora na tožbo oziroma po prejemu pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena tega zakona ni zahtevala, brez razpisa naroka izda odločbo o sporu. Tožena stranka na dopolnitev tožbe ni odgovorila, zaradi česar je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da dejansko stanje med strankama ni sporno. Tožena stranka tudi ni zahtevala izvedbe naroka in ker ni bilo niti drugih ovir za izdajo odločbe, je smelo sodišče prve stopnje skladno s prvim odstavkom 454. člena ZPP brez razpisa naroka izdati odločbo o sporu.

15. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je tožena stranka dne 26. 11. 2022 vložila dopolnitev pritožbe, ki pa je pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Vloga tožene stranke je bila namreč vložena po poteku prekluzivnega osemdnevnega roka za vložitev pritožbe, ki se je iztekel dne 13. 10. 2022 (tretji odstavek 458. člena ZPP).

16. Pritožbeno sodišče se je opredelilo do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker so pritožbeni očitki tožene stranke neutemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

17. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo po priglašenem stroškovniku in v skladu z Odvetniško tarifo (OT). Stroški pritožbenega postopka tožeče stranke obsegajo stroške sestave odgovora na pritožbo v višini 375 točk, kar znaša 225,00 EUR (tar. št. 22/1 OT), materialne stroške v višini 4,50 EUR (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV, kar skupaj znaša 279,99 EUR. Tako odmerjene stroške pritožbenega postopka je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti v roku osmih dni po prejemu te sodne odločbe.